SPREMLJANJE NAPREDKA

OPIS TRENUTNEGA STANJA:

Pozdrav !

Z krdelom se še kar naprej trudim. Pogruntal sem, da ko grem na sprehod s frizbijem v roki, pes ne bluzi toliko po gozdu ter išče razne sledi. Tudi kadar je v spodnji ograji in gre kakšen avto mimo se ne zažene za njim, če mu vržem frizbi. Težava je pa v tem, da če imam dva frizbija prinese nazaj, da mu potem vržem drugega. Če imam pa samo enega mi ga pa noče prinesti, ker se boji zanj. Ko mu dam cunjo da jo trga jo prinese k meni in se usede pred mano, da mu dam priboljšek, da zamenjava. Za frizbi se pa tako boji, da ga noče prinesti. Probal sem tudi tako, da sem mu dal frizbi v gobec in hotel zamenjati za priboljšek, pa je tako vlekel, da sem mu ga raje prepustil kot, da bi se trgal z njim.

Sedaj, ko je zima - sploh sedaj, ko je sneg, imam vsak dan dosti časa da se ukvarjam z obema psoma. Odločil sem se , da ne dobita za jesti preden gremo zvečer ven in da jih futram spotoma na sprehodu. Ko gresta naprej se obrnem, da prideta za mano in takrat dobita briketek. Na par dni mu naredim tudi sled na koncu je pa cunja s katero se potem poigrava in zamenjava za priboljšek. Razmišljam da bi mu za večerni obrok naredil sled, ter na koncu večerni obrok, da si zasluži hrano. Prejšnji teden sem imel dopust, tako da sem se zjutraj in zvečer ukvarjal z psoma. Na koncu tedna sem imel občutek da se me je pes že naveličal. Ko sem se igral z njim z fribiji je po dveh metih raje šel s frizbijem v sneg kot, da bi mi ga prinesel nazaj. Tako, da ne vem več kaj je prav, ter koliko se ukvarjat z njim. Začel sem ga tudi malo ignorirati, ne zmeraj crklat kadar pride do mene. Zadnjič sva z ženo trenirala, da je hodila po cesti, midva sva pa hodila mimo. Prvič sva probala tako, da je žena hodila ene 30 metrov pred nama; pes se je hotel zaganjati, pa sem ga nekako umiril. Potem se je obrnila in šla proti nama, rekel sem ji, da naj gre po moji strani, ne mimo psa, dal sem mu komando "mimo", ter priboljšek. Naredila sva to ene trikrat, potem pa nehala, bova raje vsake toliko časa.

Izi je tolk brihten pes, da mi da misliti. Ko ga pogledaš v oči mu vidiš, da komaj čaka, da bova nekaj počela. Ko bom imel malo več časa, si moram ponovno malo pogledati tvoje članke, predvem o igri z psom. Izi ima precej lovskega nagona, da bi preko igre zadostil njegovim potrebam. Zdaj šele vidim da je bil Izi premlad ko sem hotel veliko od njega, čeprav je pokapiral zadeve.Bolj bi se moral igrati z njim , samo ko nisem vedel kako, še sedajmi počasi zmanjkuje idej. Šele sedaj je začel dvigovati nogo pri lulanju, pa je star 15 mesecev.

ODGOVOR IN NASVET:

Sem vesel, da si tako močno napredoval v razmišljanju. Res velik napredek. Čestitam! V nadaljevanju bom samo na kratko komentiral določene segmente, da boš bolj siguren v svoj prav.

1.Frizbi in sprehod si super pogruntal! Motijo te le tiste menjave, ampak glavni namen je dosežen - pes te bolj obrajta in ne bluzi več toliko. Kar se tiče menjav predlagam, da ga probaš dobit na drugačne dve enaki igrači: dve žogici, dve enaki gumasti cevi (25cm in 3-4cm premera - narediš sam); potem dva kongota!!! (enaka), ki imata še špagico za poigrat se, (ko prinese samo enega nazaj) ti pa imaš še enega istega, ki mu ga lahko vržeš naknadno, da vidi, da si le močnejši. Frizbiji so očitno malo prevelika motivacija in ju ima preveč za svetinjo - ti pa izgubljaš nadzor.

2.Futranje na sprehodu - odlično!

3.Sled in na koncu igrača ali še boljše hrana; super!

4.Ukvarjanje, vsak dan po 2x na dan - seveda preveč enih in istih nagrad, preveč izkazovanja pozornosti psu. Boljše kak dan pavze ali dokazovanja svoje večvrednosti pri malenkostih. Tudi ignoriranje zelo primerno! Sicer ne prevečkrat, da ne bi napačno razumel, vsekakor pa nikakor vedno crkljat psa, ko si to pride fehtat.

5.Trening z ženo (nižji kriterij kot pravi neznanci - super!) sta si lepo zamislila. Tudi zato, da žena razume, da je potreben velik trud, da psa nekaj naučiš in, da je treba sodelovat v istem duhu - ne da ti pokvari nekaj, ko te ni zraven z razvajanjem psa. Kar tako nadaljujta. Pes je vajin, kolikor ga bosta naučila, toliko vama bo lažje.

6.Končno si prišel do spoznanja, da si od mladega psa zahteval čisto preveč. Tako se ga tudi vnaprej učiš bolje opazovat in prilagajat svoje aktivnosti.

Vsekakor velik napredek! Tudi žena se je medtem že kar nekaj naučila, predvidevam. Po malem vse pripomore, tudi to, da vzameš psa kdaj s seboj z avtom in vadiš v okolju, v katerem se Izi ne počuti tak gospodar in kjer se vede primerneje.

Lp Nikita


NADALJEVANJE:
KO POČASI VSE POSTANE ENOSTAVNO ...

Ponavadi sta zjutraj in zvečer dobila za jest, potem smo šli ven. Sedaj gremo drugače; jaz si nabašem brikete v žep in gremo, ko hoče iti pes naprej se obrnem in pride ob mojo levo nogo in me pogleda, takrat mu dam priboljšek, nič ne govorim. Ko hodi poleg mu vsake toliko časa dam priboljšek, ko gre naprej se obrnem in ponovim postopek. Izi gre ponavadi poleg, Missy pa hodi za mano. Včeraj je hotel zalaufati v hosto, pa sem se na hitro obrnil ter zalaufal v drugo smer, pa je prišel za mano. Ti sprehodi ko sta odvezana so kratki do 10 minut toliko da psa opravita potrebo, spotoma je pa še mal šolanja.

V soboto zjutraj sem Iziju naredil sled na koncu je imel pa skledo z hrano tako, da si je zajtrk prislužil. Missy sem hotel zmigati z frizbijem in žogico, pa me ni šmirglala, valjala se je po snegu, ter trgala blago iz žogice, tako da sva hitro zaključila.

Z Izijem sva toliko napredovala, da ga dam zvečer na prostor, vsedem se na stol in si dam skledo med noge, ko mu dovolim gre jest. Ob boksu ima veliko kost ,ki jo počasi gloda ko mu je dolgčas, če gre Missi mimo renči nanjo, jaz pa počepnem zraven in čakam, pride k meni in se hoče crklat, jaz ga ne šmirglam, potem se pa uleže na hrbet, da ušesa nazaj, ter dovoli da ga čoham po prsih, trebuhu in pod gobcem. Gibe delam počasi z občutkom.

V soboto sem tudi čakal da sta šla dva pohodnika mimo; imel sem pripravljena frizbija. Ko ju je Izi zagledal sem mu vrgel frizbi v drugo smer. Ko sta se ustavila in me pozdravila je zalajal tako, da mu je padel frizbi iz gobca, ni pa se zagnal do ograje, istočasno sem mu pokazal drug frizbi. Nisem se hotel zgovarjati z njima le par besd spotoma, raje sem bil pozoren kaj dela pes. Včeraj sem šel z njim na sprehod in videl da sta sosedova psa pri ograji, tako da sem zanalašč obrnil in šel proti njima. Izi je vlekel in se davil hotel je zalajati pa ni mogel ker si je zadrgnil ovratnico. Psa sta se umaknila. Ne pustim da se povohajo ker imajo ti psi ponavadi bolhe, potem imam pa jaz težave v stanovanju, ker jih tudi Missy dobi. Ko hodim čez vrata me Izi ponavadi počaka in pogleda tako, da mu dam priboljšek in grem jaz prvi naprej. Hvala ti še enkrat za vse, kar si napisal! Blog moram iti še enkrat skozi, bolj poglobljeno, ker sem prvič samo jedel članke in je bilo vsega preveč naenkrat.

Lp TOMAŽ



ELEKTRIČNA OVRATNICA oz. "TELETAKT"

V današnjem času je vse več pripomočkov, ki človeku dajejo potuho ob nepoglobljenem razmišljanju o vzrokih NEZAŽELJENEGA VEDENJA psa. Električne ovratnice oz. z "strokovno besedo" TELETAKT so vse pogostejši pripomoček vodnikov, ki se jim ne ljubi prav posebej ukvarjat z vzroki nezaželjenega vedenja psa. Enostavno: če njihov pes preveč skače po drugih ljudeh, se preveč zaganja za drugimi psi, divjadjo, preveč laja, če beži k sosedovim ali v vas, če koplje luknje in išče miši, če uničuje opremo, se pretepa z drugimi psi ... itd. ga je po njegovem treba nekako kaznovat, ker naj bi vsak pes že od kotitve naprej vedel, da se tega "ne sme". Nihče ne razmišlja o tem, da so vsa ta vedenja le posledica neizživetega plenskega nagona, ki je psom v krvi in se mu ne znajo upreti, če je pač nekaj "naprodaj" oz. mu to vedenje neprimerno in prekomerno ponujajo. Seveda je veliko lažje psa za nekaj kaznovat, kot razmišljat o dolgotrajnem potrjevanju pozitivnih odzivov in se na drugačen način ukvarjat z psom vsak dan posebej, da bo z svojim kosmatim poslanstvom zadovoljen.

Potem so tu še "kinologi", ki si enako podobno izbirajo bližnjice "šolanja" za športne in druge namene kinologije. Tako imanovanim "štromarjem" pač razmišljanje ne seže dlje od pritiska na tipko + in -, kar je seveda najbolj udobno. Ravno zato je v športni kinologiji prepovedana uporaba električnih in bodečih ovratnic saj so ravno te vrste "kinologi" najbolj zagreti za električne bližnjice brez, da bi se pes neprimerno vedel v splošnem življenju. Torej je uporaba v šp. kinologiji prepovedana zato, ker se večina že izživlja nad živalmi le zaradi dokazovanja svojega "človeškega ega" in pohlepa po nekih točkah, uvrstitvah, pokalih ...


Sem prebral navodila, ki so priložena prodajnim artiklom na policah in lahko rečem, da, če vidim izdelek ali pa ne! Mi je vse jasno. Tipka je namenjena zgolj kazni, če ovratnico nosi pes. Res, da je mogoča izbira stopnje jakosti kazni - toda to je kazen in nič drugega. S tem razmišljanjem se jaz ne ukvarjam. Naj razložim svoje stališče do "vzgojnih ovratnic"? Poskusim sicer lahko ampak že vnaprej povem, da bo članek negativno usmerjen proti kakršnikoli ovratnici, ki naj bi jo nosil PES. Mi žival preveč pomeni in jo preveč spoštujem.


Vsakdanji kupec je na žalost osredotočen samo na odpravljanje določenega nezaželjenega vedenja (ali več takih vedenj) in pričakuje čudež - ne zaveda pa se, da lahko z nepravočasnim in nepremišljenim doziranjem kazni za vedno "izgubi" psa. Pes lahko ob kaznovanju zapade v psihološko travmo oz. nepravočasno dozirano kazen poveže z kakim drugim vedenjem npr., ko se je že vračal do vodnika, kar seveda rezultira ravno nasproten, če lahko temu tako rečem, "vzgojni" učinek. Le redko kdo od tistih, ki nameravajo psa na dolgi rok naučiti skozi potrjevanje ZAŽELJENEGA vedenja, se bo odločil za nakup ovratnice le zato, da bo z njo piskal zaželjene odzive (in jih seveda tudi pravočasno označeval). Za tako označevanje je bolj ali manj primeren kliker kajti, psa ki ni ob tebi - temveč "tam nekje" težko nagrajuješ za ZAŽELJENO VEDENJE! Ta sistem učenja poteka vedno, ko je pes neposredno ob vodniku in nam omogoča, da ga tudi pravočasno nagradimo po izbranem zvočnem signalu (besedi, kliku ali "pisku"). Vsi ovratnico kupijo v glavnem zaradi tega, ker obnašanje njihovega psa postaja neobvladljivo oz. so se prisiljeni soočiti z dejstvom, da niso neprimernemu vedenju svojega psa več niti malo kos. Torej takrat, ko voda že "teče v grlo". Takrat denar ni sploh več pomemben.

Tega seveda ne morem nikakor reklamirati kot primeren produkt za vzgojo ali celo šolanje psov. Jaz osebno recimo to ovratnico sicer imam ampak jo rabim izključno zato, da jo nosi pripeto na nadlahti - moja žena Olga, ko smo na treningu - seveda. Tako jo imam (kot markerja - pri obrambi) na stalnem kontaktu, da uglašeno delujeva: jaz kot vodnik psa in ona kot marker, ki v pravem momentu nagradi psa z ugrizom ali pokom biča. Mobitel, toki-voki ali kaj podobnega je za to neuporaben in zato imam ta "štrom" z možnostjo VIBRE, katere določene ovratnice sicer nimajo temveč le nek "pisk" namenjen predsignalu prihajajoče (predvsem) KAZNI?! Ta pisk je sicer za naše treninge neuporaben, ker nočem, da je pes osredotočen na karkoli drugega kot vodnika in ob mojem dovoljenju točno na markerja. Edino tako dobim polne, mirne in močne ugrize v rokav. Enako nam ne koristi niti nikakršen " vzgojni spray". Toda, kot že omenjeno, mi se ukvarjamo s humanim šolanjem psov z nagrado za športne namene - brez kazni za psa! Sem, lahko rečem, edini državni prvak šolanih psov, ki je uspel priti do tega naslova brez kakršnegakoli kaznovanja psa in hkrati med stotimi tekmovalci iz vsega sveta na zavidljivem 19. mestu. Če se zaradi napak na treningih že na koga zderem si izberem sebe ali si včasih sposodim Olgo in to po treningu - (razen če ne poračunava kako drugače :-))

Vsekakor taka ovratnica ni namenjena psom mlajšim od enega leta niti kakršnemukoli "šolanju", ki je tržno lahkomiselno opisano v spremljajočih navodilih. Ta izdelek naj uporablja le človek, ki natančno ve vzrok nazaželjenemu vedenju psa. To pa, roko na srce, izhaja VEDNO iz nepravilnega ravnanja s psom oz. nedoslednega obnašanja vodnika, ki nima dovolj potrpljenja za razmišljanje.

Kakorkoli; pred uporabo naj vsak posebej dobro premisli ZAKAJ, KAKO, KDAJ in na KAKŠEN NAČIN bo uporabljal "vzgojno" ovratnico oz. naj se predhodno posvetuje s kinologom, ki mu resnično zaupa. Le na ta način bo mogoče razumel tudi psa oz. se pravočasno (pred uporabo ovratnice) tudi poskušal postaviti v njegovo KOSMATO VLOGO. Od tam naprej je vse veliko bolj enostavno.

Kar se tiče kaznovanja oz. "vzgajanja" tako, da bi pes nosil ovratnico na sebi - tega sam ne prakticiram nikoli, ker delam vse skozi nagrado oz. potrjevanje zaželjenega vedenja. Povrhu tega so te ovratnice (take ali drugačne, ki imajo električne impulze) prepovedane v kinologiji. Kako naj zdaj jaz to razložim, da pa vse le ni tako črno ali pa lahko - kot se zdi na prvi pogled, ker predobro vem, da ljudem ni problem denar, če se gre okrog poslušnosti njihovega psa?! Obstajajo tudi razne bodeče ovratnice, ki so enako prepovedane v šolanju psov, sploh za športno kinologijo, čeprav jih večina kinologov dobro pozna in tudi uporablja pod nekakšnim maskirnim plaščem, ki ne omogoča pogleda na "vzgojni" pripomoček. Tako uporabljajo tudi take in podobne ovratnice, kot so zgoraj omenjene, vendar vsak le na svojo odgovornost.

državni prvak šolanih psov 2008-2009
Nikita Xever & Aya Q.

ISKANJE MARKERJA PRI REŠEVANJU

Bi imela eno kinološko vprašanje zate, saj vem, da imaš polno drugih skrbi, a vseeno bi bila hvaležna za tvoje mnenje.

Me zanima pri iskanju kdo naj bi psu dal nagrado (hrano, igro) marker ali vodnik ali oba. V primeru, da mu jo daje samo marker ali je potem možno, da potem na izpith in vajah, ko markeri nimajo hrane, nakaže le prvega drugega pa ne, ker ne dobi nagrade pri prvem oziroma prvega zapusti, ker ve, da ta nima nič zanj. Ali mu naj bi po dolgem času tudi sam marker lahko postal nagrada in je ta skrb odveč? In mora postati marker najbolj zanimiv pri katerm se splača biti? V tem primeru celo bolj kot sam vodnik, saj je marker tisti, ki ima zanj nagrado? Ali naj bi se pes naučil, da markerja išče za lastnika, se pravi, da ve, da zato, ker najde markerja dobi nagrado od vodnika? Je možno, da bo zato začel markerja predčasno zapuščati in se vračal do vodnika, ker ima ta nagrado? Ali se nauči, da prej ne zapušča markerja dokler vodnik ne pride do njega in mu da nagrado? Ali mu naj bi dal nagrado prvo marker in nato še lastnik? Ali naj bi lastnik dobil nagrado pri markerju in jo potem sam dal psu? Mogoče na začetku učenja skombiniraš katero od teh variant in na koncu prideš do neke druge? Verjetno sprašujem bedarije, sam mi ni čisto jasno vse skupaj.

čav!

...............................................................................................................................................

ODGOVOR:

V glavnem ... ne morem ti dat zanesljivega odgovora. To pa zato, ker je sistem nagrajevanja ODVISEN OD NAČINA UČENJA IN POTRJEVANJA, KI GA POSAMEZNIK UPORABLJA ZA DOTIČNEGA PSA TUDI PRI OSTALEM UČENJU npr. poslušnosti, ovir (če govoriva o reševalcih), detaširanja in vsega kar učiš psa nasploh vzporedno (agility, obramba, railly obedience, frizby tehnike, sledenje ...).

Torej; NOBENO izmed potrjevanj, ki jih navajaš ni napačno in nobeno izmed njih "edino pravilno". Simpl ko pasulj!!! Kakor psa npr. učiš vajo uleganja pri vaji naprej, ali potrjuješ nakazovanje predmetov na sledi ... na podoben način moraš učit psa tudi nakazovanje markerja saj je pomemben SISTEM, ki ga pes razume, da ga ne zmedeš. Tako je (pri določenem psu) pri uleganju ob vaji naprej prav, da dobi nagrado tam kjer je mesto uleganja spet pri drugem psu pa prav, da dobi nagrado od vodnika, ko ta pride do njega. Na sledi je za določenega psa pomembno, da ve ... da predmet išče zase (v svojo korist) spet za drugega pa za vodnika (ker imata tak krdelni vzorec). A se ti kaj utrinja v glavi??? Kaj bi bilo potem PRAVILO "pravilnega potrjevanja" pri iskanju markerja? Odgovor je, da pravila NI!

Lahko bi ti sicer opisal mojo psihologijo potrjevanja psa pri iskanju markerja ... ampak ta velja torej samo za mojega dotičnega psa (oz. moje 4 pse). Samo potem ti moram razložit celotno psihologijo kompletnega učenja ostalih stvari, da bi razumela moj način potrjevanja "pri npr.iskanju". Drugače ti pač ne koristi. Celo psihologijo komplet učenja razlagat po mailu ... to ne gre itak pa jo razumeš iz člankov. Jaz se držim pravila "VSE JE NAGRADA!" in kaj misliš gdo potrjuje mojega psa, ko ta najde markerja ... in kaj moj pes "misli" (PES NE MISLI!!! - ampak ravna enostavno nagonsko kot mu veleva situacijska slika), za koga on išče markerja? Zase ali za vodnika? Zdaj jaz sprašujem. Kaj bo moj pes torej "mislil", ko pri prvem in drugem markerju ne bo nagrade in kaj bo naredil, ko bo prišel do tretjega? Naredi preizkus! Daj psu zrezek ispod mize pri kosilu in potem nikoli več. Misliš, da bo takoj po tretjem kosilu nehal težit za zrezek? Kaj bo pes "razmišljal", ko mu bo enkrat dal zrezek tvoj mož in kaj, ko mu ga bo po enem letu dal tvoj sin? A mu bo zelo pomembno kdo mu ga je dal, al ga bo enostevno požrl in težil naprej vsem po vrsti okrog mize? Uporabljaj možgane!

Res misliš, da so psi tako poceni, da se bodo podredili enemu "pravilnemu" mailu??? Pa vseeno;
Če sva že pri mojih psih in markerjih. Seveda moj pes dobi ZELO kratko igro pri markerju (ali NAJVEČKRAT samo vrže psu igračo) in pes jo vzame in priteče do mene, kjer se še jaz dodatno MALO poigram in igračo zamenjam za hrano. Ampak imam isti sistem, ko učim oblajanje na dvorišču pri "roštilju" ali na sadovnjaku ob revirju, ali kdaj postavim revir k roštilju, ali se postavim k drevesu in delam oblajanje ali počepnem k grmu in delam oblajanje ... vse isto. Psu vržem, ko je čas za potrditev oblajanja (včasih po dveh laježih včasih po 30 laježih) klobaso ali frizbi 40m, (če je plac).

Ko pa je Olga ali kdo drug ... marker naredi - se pravi isto in pes se vrne sam od sebe z igračo do mene. Cilj je, da dobim samostojno iskanje zato psa pošiljam od zelo daleč, da se ne ozira nazaj in ne išče "pomoči" pri meni kot vodniku. Celo skrijem se še jaz, ko odlaufa 100m stran in skrivaj gledam kako išče, slišim, da laja in vidim, da nese nazaj igračo. To bom nadgradil tako, da se bom še jaz začel skrivat in bo moral pes najt še mene, če se bo hotel poigrat z mano ... itak nima sam kaj počet z igračo. V glavnem pes naj uživa v iskanju in lajanju. Kaj in kako bo naredil na izpitu in vaji se sploh ne obremenjujem, ker vem, da bo lajal dokler ne bo dobil nagrade ... in takrat bom že jaz pri markerju in namesto nagrade samo rečem "poleg" in pes bo sicer malo presenečen ampak bo nagrado čakal torej pri meni ... in ker je ne bo ... bo enostavno po ponovnem pošiljanju in pri naslednjem markerju spet lajal dokler ne pridem in rečem poleg in tako naprej ... (vmes pa bom ta učni člen PRIHODA do markerja samo 2-5x ponazoril z mojim dajanjem hrane po tistem signalu "poleg" - IN TO JE ZADOST da pes ve, če ne ... se bo naučil res zapuščat markerja ob mojem prihodu). Mojih prihodov torej ne treniram ampak jih samo parkrat pokažem kako zgledajo in neham s tem. Dela samo oblajanja in nagrada.

To je pač moje delo in razmišljanje ampak se navezuje na vse ostalo "delo" in učenje, ki ga uporabljam zato je v skupini kjer delajo določen sistem težko se sproti menit za vsakega psa drugače ... povrhu je cel kup različnih markerjev in mimogrede psa učiš vsakič drugače. Zato je moj gornji način, ki ga bom še nadgrajeval in dodajal primeren pač samo zame in tiste s katerimi se ukvarjam - AMPAK tudi z vsemi ostalimi disciplinami ... hmmmm ne samo z "iskanjem".

LP Nikita

POLEG NA SPREHODU ... SANJE VSAKEGA!

...

Pozdravljen, spet se oglašam ker mislim da rabim nasvet ali bolje, mnenje koga drugega in njegove izkušnje. Psičko vodim v mesto in me moti ker jo moram opozarjati, ker me prehiteva . Ustavljam se in ona se popravi v položaju poleg. Ko hodiva nekaj časa lepo , jo nagradim iz leve roke ob levi nogi. Opozorim jo tudi z ne, vendar izgubi čez nekaj časa pozornost, začne napenjati povodec in se ustavim in ko imava pozornost greva naprej. Že čez nekaj korakov začne prehitevati: Povodec ne vleče, samo napne se iz povešenega povodca, ki ga imam kadar pravilno hodi. Pa še nekaj , zelo je firbčna, vse jo zanima , tako da jo moram večkrat dobiti nazaj , tako da jo ogovarjam.

Prosim svetuj mi kako bi izboljšala najine sprehode in povečala pozornost, saj jo moram posebej ogovoriti, da narediva nekaj vaj na parkiriščih. Lep pozdrav!

.......................................................................................................................................................................................................
Živjo!

...

Tale vprašanja ... komplicirano za odgovorit. Rad bi ti pomagal ampak takole, ko ne vidim ne tebe ne psičke je skoraj nemogoče. Na žalost nisem čarovnik. V tistem prehitevanju se izraža ogromno dejavnikov vajinega odnosa ... plus vpliv konkretnih motečih dejavnikov. Meni osebno ne vleče noben izmed štirih in po pravici povedano niti nisem temu dajal nikakršne pomembnosti. V urbanem okolju sem s psi manj kot bi to rabili, ker jih imam preveč, da bi jim zadostil socializacijske potrebe. Za povrh t
ežko hitro hodim. Vseeno bi bilo za pričakovat, da bo nesiguren pes, ki ni najbolj vajen vrveža - BOLJ nagnjen k vlečenju .. a ne? ... Vidiš - pa niso!

Vzrok torej ni v tem kolikokrat in na kakšen način se sprehajaš s psom, kako ga potrjuješ in iz katere roke, kaj mu rečeš in kako naglas, na kakšnem povodcu je pripet (togi ali fleksi), itd. čeprav tudi to ni zanemarljivo. Najbolj je pomemben torej vajin ODNOS. Tega pa težko spremeniš v kratkem času. Ta se sestoji iz krdelnega odnosa (spoštovanje, upoštevanje) potem odnosa ustvarjenega preko igre(navezanost, zaupanje, potreba) in odnosa, ki je odvisen od tvoje splošne umirjenosti, doslednosti in zmožnosti obvladovanja situacije kjerkoli se že nahajata. Te zadnje lastnosti vodje krdela se seveda prepletajo tudi v prvih dveh naštetih odnosih.

..

Najbolj pomembno se mi zdi SPOŠTOVANJE vodje in ZAUPANJE vanj. Toda to je težko spreminjati, ker je vibracija ozračja - lastnost vajinega odnosa. Da ne bom preveč zapletel ... največja napaka se mi zdi tvoje OGOVARJANJE in OPOZARJANJE psičke. S temi "korekturami" izražaš le svojo nemoč in psici signaliziraš svojo neobvladljivost položaja. Toda tak odnos imaš že od začetka in psička te ima pogruntano tako kot si. Bolj kot se oglašaš - bolj ve, da lahko izkorišča razmere v prid svojega trmarjenja oz. vedenja, ki ji trenutno najbolj odgovarja - ne glede na tvoje zahteve in neučinkovite prepovedi na katere se požvižga. Zakaj jih torej nenehno uporabljaš?

Praviš, da zahtevaš položaj "poleg" po mestu. To je neprimeren sistem za urbano okolje saj nimaš okrog sebe sodnika, ki bi ocenjeval vodljivost na povodcu med neprekinjeno skupino po asfaltu. Tako si uničuješ narejeno poslušnost s trave ... za brez veze. Med sprehodom uporabi raje signal "Greva" ... "No pejt" ... "Počas" ali nekaj podobnega - psa pa na fleksi, da se lažje poigraš. Poslušnost imaš narejeno za 8 minut na poligonu kjer si večinoma brez skupine ... v mestu po asfaltu pa pričakuješ 20 minut stroge vodljivosti med kontinuirnim pritiskom nepredvidljivih motečih dejavnikov. Preterala si KOLIČINO. Zato moraš čas sprehodov nujno skrajšat in spustit kriterij na ohlapno vodljivost polno veselja in pozornosti nate. Nekakšno igrico se morata it, če hočeš, da je ne bo treba nenehno opozarjat.

..

Potrjevanje s hrano ji seveda ne zadovoljuje preusmerjanja pozornosti z močnejših dražljajev okolice ... NATE. Zato nekaj časa zdrži ob tebi in ji potrpežljivost kmalu spet popusti. Vzrok je verjetno v pretiranem kriteriju motečih dejavnikov glede na KOLIČINO - trajanje sprehodov. Le ti bi morali biti najprej skrajšani na mejo obvladljivosti ... kar pomeni, da so po izhodu iz avta sprehodi najprej dolgi le par minutk (2, 3, 4, 5 ... minut) kolikor psička zdrži v veselem razpoloženju s tabo. Sprehod naj bi ji na začetku pomenil le ponujanje neproduktivnega vedenja med ne preveč motečimi dejavniki saj hočeš psu dokazat, da so ti NEPOMEMBNI in čeprav prisotni - praktično nemočni napram tvojim "čarom" in nagradam.

Poskusi se samo hodit igrat kratke igrice in takoj, ko opaziš (najbolje že prej), da psički koncentracija pada jo pospraviš nazaj v avto. Ne ponujaš ji torej možnosti, da bi te ignorirala. To pomeni, da je najbolje, da izbereš zmerne moteče dejavnike (npr. pred Tušem) in jo poskusiš očarat z zmernimi kratkimi intervali igre, vmes pa menjave s hrano, zelo kratki deli pozornosti kakšne kratke vaje - elementi (usedanje, uleganje, igra pa spet in spet kratka vodljivost med neznanci in igra) ...3-7 minut in konec ... v avto. Iz tega sem jaz z zelo redkimi izhodi v letu dni naredil 20 -30 minut vodljivosti na sprehodu med močnimi motečimi dejavniki (ne vem, če poznaš Lj. središče BTC) brez kakršnegakoli pomisleka na vlečenje naprej - saj sem za psa glavni magnet med sprehodom JAZ. Leto in pol je kratka doba. Vsekakor pa sem vedno na sprehodu ... kot povsod drugod čimbolj ... TIHO! Psi me zato bolj opazujejo in bolj upoštevajo. Upam, da sem ti dal vsaj kakšno uporabno misel čeprav se zavedam, da so moji psi drugačne pasme in imam z njimi drugo vizijo kakor, da se sama maksimalno trudiš.

LP Nikita & A- jčki

TRENUTNI REZULTAT;
Dan je bil lep, bila sem skalmirana in s psičko sem se res sprehajala. Na začetku me je nekajkrat prehitela, ustavila sem se ... in ko je bila spet z menoj sva nadaljevali. Ponavljala sem si, da se mi res nikamor ne mudi. Priznam ti, da sem resnično po dolgem času uživala.

PONOVNI NASVET ...

Tole je lepo prebrat čeprav so samo črke. Če si bila sama zadovoljna pomeni, da si se vsaj zdaj poskušala postavit med sprehodom tudi v njeno vlogo - tvoje psičke, ki se ji dejansko nikamor ne mudi in mogoče opazila, da prehiteva bolj iz neugodja kot iz egoizma. Če si bila to sposobna začutit enkrat potem ne vidim razloga, da ne bi še kdaj in mogoče čedalje večkrat.

Pazi le na nekaj; SPREHOD naj bo psici nagrada ... kar pomeni, da vsaj v fazi učenja ne pride do njega prevečkrat. Če bo non stop na sporedu bo začela spet s prehitevanjem odsevati monotonost vajinega odnosa. Dovolj bo zaenkrat mogoče 1x - 2x na teden in glede na odziv vajinega KOMUNICIRANJA med sprehodom čez mesec, dva ali tri mesece šele pridružiš DO 3 sprehode na teden kar pomeni, da je včasih še vedno lahko samo eden. Vem da ti bo to mogoče premalo ... ampak edino tako ohraniš smisel nagrade. Vsak dan ... to ni nagrada ampak nuja, obveza - tega pa ne želiš. Ko bo starejša, bo razumela tudi mogoče 4 sprehode na teden ali celo 5 ... kar pa je že GORNJA MEJA!!! Zdaj, ko je mlada ji še ni razumljiva počasna hoja človeka in če ni medsebojne povezave je normalno, da prehiteva saj išče smisel v napredovanju, vohljanju in spoznavanju okolice, ki jo psu z nezainteresirano hojo dejansko ponujaš. Skratka velik napredek in preskok v razumevanju v samo 2 dneh. BRAVO!



P.S. Slike s sprehoda po mestu v našem arhivu enostavno ... ni.

Nikita & "A" ... jčki

SEMINARJI ... SEMINARJI ... SEMINARJI

Hi!
Januarja je Mia Skogster v Ajdovščini, februarja ima Peter Scherk na Dunaju dvodnevni seminar, marca pa imate DPBO finca Koskensala. Ker žal nimam denarja za vse, mi prosim svetuj za katerega se naj odločim.

Hvala!

..........................................................................................................................................................................

ODGOVOR;
Ti seminarji me nikol niso zanimali, ker s tem dokazuješ, da nimaš moči in ne volje, da bi spoznal SVOJEGA PSA.

...

Pomisli malo s svojo glavo; če bi TI dosegal rezultate na tekmah (ki so na oko lepe ... treningi pa lahko nasprotno tej sliki in rezultatom ... zgrožujoči in neuporabni za tvojo psičko, ko vidiš kako pridejo do te slike) kot jih dosegajo "oni" ... a bi bil po vsem dolgoletnem trudu, neštetih tisočih evrih stroškov, vse sekiranjih na treningih ... PRIPRAVLJEN RADODARNO nekomu (ali celo večim njim) za "borih 200eur" povedat vse ali samo del ... ali mogoče raje SAMO DELČEK - za katerega dobro veš, da ne more nikomur koristit v taki meri, da bi si nekdo kaj pomagal ??? ... TOREJ VSE za kar si sam rabil 20 let!!!

To je podcenjevanje. A si predstavljaš, da so tako naivni??? Verjemi, da so veliko bolj prebrisani kot ti in da ti ne bodo pokazali nešteto malih zvijač, (ki itak palijo samo na njegovem psu, ki ga ti nimaš); ZARADI KATERIH TI PRIDEŠ na "seminar". Tam ti prodajajo samo zgodbice, filmčke, uživajo v tem, da jih občuduješ in v tem, da si ves navdušen nad delom in vajami - rezultati NJEGOVEGA psa. To oni rabijo ... in zato prirejajo seminarje, da se ponovno in ponovno dokazujejo pred ubogo rajo, ki ji itak ne morejo in ne želijo iskreno pomagat. Tekme prehitro minejo in rabijo potrditev "malih obožujočih kinologov" povrh tega pa ne zanemari še ene malenkosti ... tistih dva do tri tisoč evrov na vsakih toliko tednov jim mogoče pride tudi prav. In kaj boš od vsega tega blišča pod reflektorji njegovih uspehov odnesel svoji krasni psiči domov TI?

Če bi ti hotli ISKRENO pomagat in te kaj naučit s TVOJIM PSOM ... dobro vejo - da to ne gre v dveh dneh ampak bi rabili vsaj dve leti, če ne pet! Te želje nimajo in ne namere. Verjemi, da ne. Zelo malo je takih, ki bi ti radi resnično kaj pomagali ... jih ni. V naši IPO kinologiji ne. Zato jaz vseskozi povdarjam, da se uči od svojega psa - to je največ kar te lahko nekdo nauči, ki ti hoče zares pomagat. Ampak, ker vsi hodijo na seminarje in se prijavljajo ... se prijavljaš tudi sam, da ne boš "kao" slabši.

...

Če bi se rad kaj uporabnega naučil in bil boljši ... OPAZUJ bolj podrobno svojo psičko, ki je zlata vredna. Vse znanje, ki ga iščeš ... se skriva v NJEJ! Spoštuj ta dar narave in se tej veličini pokloni do tal. Zahvali se psički za vsako malenkost, ki ti jo pokaže ob tvojih napakah in se uči na njih. Enak sistem so imeli tudi "Oni" ... zato so se nekaj naučili - ampak zavedaj se, da BLIŽNJICE NE OBSTAJAJO! Poti moraš prehodit sam. Če boš dopustil, da te bo celo življenje nekdo vodil za roko in kazal pot, boš MOGOČE prispel do cilja ... ampak, ker boš slep in vmes ne boš videl in ne vedel kje in zakaj hodiš ... boš na "cilju" odprl oči in videl ... da si na začetku. Tam od koder si se pustil odpeljat za roko. Ponudi in zaupaj jo raje svoji psički. Ona je iskrena.

Nikita

Namen takih seminarjev je zgolj in samo DRUŽENJE kinologov, kar je sicer tudi lepo. Samo, da si tega očitno ne znamo več privoščit sami (brez tujih vzpodbujevalcev) zato smo jih pripravljeni mastno plačevat namesto, da bi si jih privoščili sami med sabo v iskrenem prijateljskem vzdušju in to lepo ... zastonj! Še bodo prihajali.

Sam si še nisem privoščil niti enega tovrstnega "seminarja" niti si ga ne mislim, ker preveč spoštujem svoje pse in neprecenljive izkušnje z njimi.


"Daj človeku ribo in nahranil ga boš za en dan. Nauči ga loviti ribe in nahranil ga boš za celo življenje!"
...