"VSE JE NAGRADA"

Extra članek: NA SPREHODU!


Pravočasni moment menjave igrače

Kot aktivni tekmovalec in državni prvak šolanih psov po programu IPO sem skozi poseben sistem priprave svoje psičke skozi povsem vsakdanje življenje, uspel razviti nov in edinstven »sistem potrjevanja psov« za usmerjanje njihovega vedenja s pozitivno motivacijo - povsem brez prisile in uporabe kazni. Ker je sistem vsestransko uporaben, sem ga razširil tudi na področje »aktivnega privatnega druženja« s kosmatincem. Ravno ta "domači odnos" pravilno vzpostavljene krdelne hierarhije je moja OSNOVA za nadaljevanje sodelovanja tudi na področju šolanja.

Posvetimo se torej koristni in vsakodnevno uporabni temi »sprehoda« z gledišča vzgoje psa metodi »Vse Je Nagrada« katera temelji izključno na USPEŠNOSTI psa in potjevanju pozitivnih odzivov. Na osnovi psihologije učenja je VSAKO UKVARJANJE s psom ovrednoteno kot »NAGRADA«. Ker se pes lahko ukvarja ob sprehodu z neštetimi stvarmi - katere so mu v pesjaku oz. stanovanju nedosegljive - je SPREHOD ena izmed nagrad!!! in ga moramo kot »vzgojni instrument« tako tudi tretirati. Že preden se s psom odpravimo ''na lepše'' nezavedno pričnemo z obrednim »pripravljalnim RITUALOM«. Ta uvodni ''obred'' lahko izkoriščamo za usmerjanje vedenja: npr.: Preden psu sploh odpremo vrata pesjaka ali izhodna vrata stanovanja (že to pomeni za psa nagrado) lahko to - do sedaj vsakdanje odpiranje - začnemo POGOJEVATI!

Pripravljalni ritual:
pred začetkom sprehoda lahko vsebuje pripravo OVRATNICE in POVODCA, pripravo EMBALAŽE s celodnevnim OBROKOM hrane ali samo PRIBOLJŠKI ter pripravo IGRAČ oz. REKVIZITOV katere bomo uporabljali na sprehodu. Vse to bomo uporabljali za nagrajevanje z namenom aktivnega druženja in jačanja medsebojnega odnosa »ČLOVEK-PES«. Že po nekajkratnih ''odpravah'' na sprehod žival hitro spozna, da počasno nabiranje vseh pripomočkov pomeni, da se bliža ''akcija'' katero ima v dobrem spominu.

Nezavedno mu torej vcepljamo neubranljivo »KLASIČNO pogojevanje« kateremu se kužki NE ZNAJO upreti. Z načrtnim ritualom torej svojemu psu lahko ''zlezemo pod kožo'' in napravimo iz njega »odvisnika« kar lahko izkoriščamo v namen usmerjanja njegovega vedenja. Psu lahko čez čas pogojujemo že samo jemanje ovratnice, povodca ali rekvizitov V ROKO s tem, da se na naš signal najprej vsede, uleže, zalaja ali leži nepremično »na mestu« dokler si vse počasi ne pripravimo - »VEDENJSKO pogojevanje«. Če vstane GRE NAZAJ! Počasi dobimo pozornega psa, kateremu druženje z vodnikom pomeni VSE NA SVETU in je pripravljen svoje vedenje krotiti v zelo natančnih mejah naših zahtev - predvsem zaradi SVOJIH koristi.


Pastir Nikita

POMEMBNOST SPREHODA:
je predvsem v DRUŽENJU človeka in psa ob spremenljivih in vsakršnih vremenskih pogojih. Če ob sprehodih psa učimo določene »delčke vedenja«, si jih bo zapomnil še bolj kot doma ali na vadišču zaradi tega, ker jih utrjujemo priložnostno v NEPREDVIDLJIVIH OKOLIŠČINAH. Tako bomo vedenje, katerega smo učili najprej doma v umirjenih pogojih, univerzalno prenesli na različne terene in ZNANJE uspešno POSPLOŠILI.
.
Na sprehod vzamemo obvezno PVC vrečko za pobiranje iztrebkov!
Sprehodi so sicer večnamenski in se razlikujejo po namenu in času trajanja:

1. Sprehod omejen na opravljanje FIZIOLOŠKIH potreb:
Psa počasi navadimo, da si lahko vsakič z »določenim vedenjem« prisluži nek rekvizit po metodi »Daj - DAM!« in tudi pred tem (sicer nujnim izhodom) lahko IZVABIMO iz psa delček vedenja, ki smo si ga tisti trenutek zamislili kot nagradljivega. Toda brez pretiranega pomaganja! Psu prepustimo odločitev ali se bo potrudil za igračo oz. nagrado s katero bo lahko šel ponosno lulat ali bo šel na opravljanje potrebe brez nje. Če gre brez igrače mora biti obvezno pripet, ker si bo drugače nagrado poiskal v naravi sam (krtina, mačka, gnoj, izgubljena igrača...) in nam s tem ''dal dvojko''. Vedno moramo torej pomisliti tudi na »NENADZOROVANE nagrade« katere so psu prosto dosegljive.


2. Sprehod namenjen »RAZGIBAVANJU« človeka in psa:
To je neobvezni sprehod katerega koristi večina vodnikov, vendar se tudi ob takih ''užitkarskih'' sprehodih po naravi lahko delno ukvarjamo s psom. Koristno je že podrobno OPAZOVANJE živali, njenih SIGNALOV in reakcij na različne pripetljaje. Na osnovi teh reakcij lahko skonstruiramo »PREDVIDLJIVOST obnašanja« v določeni situaciji. Ker so ti sprehodi nepredvidljivi in polni ''pasti'' bomo to temo kasneje obdelali malo bolj podrobno. Večina ljudi bi bila z obnašanjem svojega psa na sprehodu povsem zadovoljna ČE :

a.) Pes na sprehodu NE BI VLEKEL vodnika z močjo ''konjske vprege''
b.) Če se ne bi VSILJIVO OBNAŠAL do mimoidočih
c.) Če ne bi nenehno DOLGOTRAJNO OVOHAVAL in markiral raznih ''zanimivih'' točk
d.) NE BI UHAJAL in začel nekontrolirano tekati ter z lajanjem opozarjati ali celo napadati mimoidoče
e.) Če bi PES PRIŠEL na vsakokratni klic vodnika in
f.) Če bi povrhu vsega še hodil ''poleg'' saj naj bi ''itak'' že odkar je prišel na svet točno VEDEL, kaj ta beseda pomeni ter tako prispeval k vzornemu videzu vodnika, ki se sprehaja s psom, kjer in kadar ga je volja.
.
Toda večinoma ni tako!!!


Vse navedene težave so največkrat le ODSEV našega nepravilno ovrednotenega »krdelnega položaja« kateri naj bi nam zagotavljal vodilno vlogo. Ker se v domačem življenju ljudje obnašajo neprimerno naravnemu statusu VODJE KRDELA se pes počasi odloči, da bo prevzel ''vajeti'' v svoje roke. Vsi problemi torej izvirajo iz napačno vzpostavljene krdelne hierarhije, kar ne pomeni - da je potrebno uvajanje kakršnekoli sile.

Obnašati se moramo le skrajno dosledno, predvidljivo, pravično in to početi predvsem na psom RAZUMLJIV NAČIN.

.


3. Sprehod namenjen »ZDRUŽEVANJU« prijetnega s KORISTNIM ali »Delavni sprehod«:
Druženje z namenom »AKTIVNEGA izkoriščanja« prostega časa je najbolj primeren in vsestransko uporaben sprehod na katerega vzamemo mogoče vsakič drugačno IGRAČO. Vsekakor moramo imeti s seboj vedno tudi IGRAČO - katero ima pes najrajši! Priporočljivi so tudi PRIBOLJŠKI, katere smo po kosilu prihranili - namesto, da bi jih psu brez razloga podarili ali to storili celo kar ''pod mizo?!'' Če je bil pes spuščen, ga mora VSAKIČ, KO PRIDE do nas - čakati vsaj malenkosten odziv z neko nagrado. Drugače se bo vračal čedalje bolj poredko.

"Psa moram torej pozorno OPAZOVATI"
in vsak njegov »pozitiven odziv«, ki ga usmeri proti meni - ne glede na to ali je pes pripet ali odpet – primerno NAGRADITI če hočem, da ga bo v prihodnje RAD ponavljal''. Tako utrjujemo navezavo oz. ''rdečo nit'' in povdarjamo primerno vsebino druženja. Psa vmes večkrat za krajši čas pripnemo in spet ob varni priložnosti spustimo, da se bo navadil prihajati na naš - sicer neobvezni - a zanj koristen KLIC. Ker bo skozi sistem kontroliranega nagrajevanja potrjen za svojo zvestobo in pozornost, ki nam jo nameni - bo cenil vsako naše navodilo, signal, oziroma nagrado. Počasi bo postala vsaka minuta našega življenja, katero mu namenimo, visoko cenjen del njegovega življenja.

Na psa nikoli ne vpijemo, ker s tem izkazujemo svojo nemoč!

DOSLEDNOST VODNIKA in njen neprecenljiv pomen:
a.) S pravilnim in neizprosno doslednim nagrajevanjem NE razvajamo psa!!!
b.) VODJA KRDELA = nezamenljiv, izkušen, zanesljiv, vztrajen, sposoben, natančen, nepopustljiv, predvidljiv, samozavesten, MIREN!!! - iznajdljiv in ''vidi vse - kar mu koristi''.
c.) Pes uživa v odkrivanju vodnikovih ''SLABIH TOČK'' in nenehno preizkuša našo mero DOSLEDNOSTI - saj s tem RASTE njegov EGO! Z umirjeno AVTORITETO in doslednim obnašanjem si gradimo rezervo MOČI.


4. »KONDICIJSKO usmerjen« sprehod:
je namenjen predvsem pridobivanju in ohranjanju vzdržljivostne kondicije psa. Večkrat vidimo ljudi kako z avtom ''sprehajajo'' svojega psa. Tako ''oholo'' obnašanje sicer telesno zdravih vodnikov je usmiljenja vredno saj svojemu psu sporočajo, da jim je druženje z živaljo povsem odveč in ne nameravajo imeti s svojim ''najboljšim'' prijateljem kakšnih tesnejših vezi. Na tak sprehod se torej ponavadi odpravimo opremljeni za TEK ali S KOLESOM in ne z avtom! Če smo psa s kratkimi učnimi primeri naučili, kako se teče po bankini ob kolesu se lahko odpravimo tudi na daljše relacije katere je pes sposoben neprisiljeno preteči. Na tak ''sprehod'' je dobro vzeti VODO za psa. POTRJEVANJE med »tekom za NAGRADO« je mogoče, če smo psa predhodno pripravili na poseben način, ki ga imenujem »Potrjevanje skozi povodec«.


Kondicijski sprehod

5. »KOMBINIRAN sprehod«:
kateri vsebuje nabiranje »vzdržljivostne« in »eksplozivne« kondicije psa z namenom hkratne uporabe »obnavljanja učnih členov« iz vaj poslušnosti in obrambe. Na sprehodu priložnostno uporabljamo mirnejše terene za obnavljanje posameznih UČNIH ČLENOV: odpoklic, ''prostor'' – odlaganje, prinašanje predmeta, oblajanje, nakazovanje predmeta, obkrožanje ali preskakovanje ovire, točka odriva ... Uporabljamo lahko priboljške, razne igrače in učne rekvizite, ki smo jih vzeli s seboj v lahkem nahrbtniku. V tem primeru bo počasi postalo za psa že samo jemanje nahrbtnika - nagrada! Na takem sprehodu poskušamo združiti prijetno druženje s čimveč koristnim. Tako nam v pasjih očeh zraste CENA!

Ko kuža kasneje ob »pripravljalnem ritualu« že kaže neizmerno veselje in željo po sprehodu ter druženju pomeni, da smo pri psu uspešno vzpostavili neubranljivo »klasično pogojevanje«. Šele zdaj je nastopil čas, ko lahko pričnemo z zavednim učenjem oziroma »VEDENJSKIM pogojevanjem«. Enako torej kot pri ''kliker metodi'' lahko pričnemo svojemu psu pogojevati IZPOLNITEV njegove želje z zaželjenim oz. pričakovanim vedenjem.


Ležanje = nagrada!

PRIMER: Preden poberemo povodec, igračo ali nahrbtnik katerega bomo na sprehodu uporabljali - vse to so nagrade! - lahko pogojujemo zbiranje rekvizitov tako, da se z ''zamrznjenim gibom'' tik pred pobiranjem učnega pripomočka nepremično zazremo v psa - polnega pričakovanja in čakamo. Kaj čakamo - na njegov SIGNAL. Na začetku je to lahko kakršenkoli:

.

a.) ENERGIČNO LAJANJE - potrdili smo lajež kateremu kasneje lahko ''pripnemo'' naš signal »GLAS« kar lahko koristimo v raznih primerih.
b.) Nepremično strmi in naenkrat POSTAVI ušesa - kasneje lahko temu trenutku dodamo signal »GLEJ« kar nam pride prav pri utrjevanju pozornosti.
c.) Pes vseskozi laja in naenkrat UTIHNE. Če ostane nekaj časa tudi sam v zamrznjenem položaju lahko temu vedenju ''pripnemo'' signal »MIR«, ki nam pride neštetokrat prav toda šele, ko je dobro utrjen.
d.) Se ULEŽE ves tresoč od pričakovanja in nemo strmi. Temu vedenju lahko pripnemo signal ''PROSTOR''.
e.) ali KATERIKOLI drugačen signal na osnovi katerega se malenkost kasneje ''odmrznemo'' in ta pripomoček tudi poberemo.

Tako damo psu vedeti, da je ON tisti kateri ''narekuje'' zbiranje rekvizitov s katerimi se bo na sprehodu na tak način še rajši ukvarjal ali igral z nami.


Vsakega od njih smo z »vedenjskim pogojevanjem« torej ovrednotili kot nagradljivega. Pes dobi na tak način »občutek USTVARJALNOSTI« in z vlogo zavzetega sodelovanja aktivno določa kakšen način šolanja mu je najljubši.

.


»Vse Je Nagrada«


Geslo »Vse Je NAGRADA«:
ne pomeni ''VSE nagrajujmo'' - saj metoda temelji predvsem na povdarku USPEŠNOSTI PSA. To pomeni, da moraš biti preko sistema nagrajevanja neusmiljeno dosleden! Z nagrajevanjem le ''kanaliziramo'' ŽELJO psa po sodelovanju na »neizprosno natančen« a hkrati »igrivo poučen« način. Pes NI NEUMEN in bo poskušal dobiti nagrado na svoj iznajdljiv način - PREDVIDEVANJE, iznajdljivost in zabava vodnika! Kdo zna biti bolj prebrisan? Jaz ali pes?!

PES ne ''trenira'':
ampak se samo DRUŽI Z VODNIKOM!!! Zavedati se moramo zmernosti ukvarjanja s psom. Ne ''utrujajmo'' mu prevečkrat, če si nečesa ŽELI. Naj bo naš čas, ki mu ga namenimo, zanj DRAGOCENOST. Ob učenju se zavedajmo, da ljudje znamo načrtovati prihodnost in posledica tega je načrtovano planiranje, priprava in trening za prihajajoče izzive. Večina ljudi si predstavlja, da pes dojema enako kot človek toda kosmatinec tega dejansko ni sposoben. Pes ne razume prihodnosti ali preteklosti in je ne povezuje z zdajšnjim dogajanjem. Njemu je bistveno predvsem TRENUTNO počutje. Da bi se počutil bolje ali kaj ''profitiral'', se je dejansko pripravljen močno potruditi. Še posebej, če se pozitivni izkušnji ne more upreti ampak tega ne smemo preveč izkoriščati. Potreben je primeren OBČUTEK!

TRENING ali tekma:
zato za psa ne pomeni nič drugega kot le še eno bolj ali manj koristno ali prijetno druženje z vodnikom. Kuža se ne zaveda našega ''NAMENA'' usposabljanja in naših ''CILJEV'' ampak le sodeluje z nami na način, na kakršnega smo ga učili. Ko si torej rečemo: ''Greva na trening'' moramo vedeti, da si pes misli: »GREVA NA LEPŠE«. Zato naj bi bilo vadišče in ''trening'' - le aktivnost s psom, kjer poskušamo združiti predvsem nekaj PRIJETNEGA z čimveč KORISTNIM!

''NEPOSLUŠEN PES'':
s svojim NEZANIMANJEM do izvajanja vaj izraža svoj ODNOS do vodnika!!! zato se moramo zavedati SVOJEGA neprimernega načina šolanja in odnosa do psa. Če kuža pri učenju izraža nezainteresiranost za vodnika, kaže ODPOR do učenja in nikakor noče ''ubogati'' tistega, kar je že neštetokrat slišal - bi RAD POVEDAL, da je naš NAČIN DELA zanj neprimeren! Namesto, da se jezimo na ''trmastega'' psa je bolje, da mu učenje predstavimo na drugačen: bolj ZANIMIV, DOSTOPEN in RAZUMLJIV način. Poskušajmo na učenje psa gledati s svetlejše, dobronamerne in nagrajujoče strani.

NA SPREHODU:
se srečujemo z NAVEZANIMI in tudi SPUŠČENIMI PSI. Kužke, ki so na povodcu, vodijo vzgojeni kot tudi nepoučeni ljudje z grdimi vedenjskimi razvadami. Takih razvad se najbolj navzamejo njihovi psi in jih kot nedosledne vodnike povrhu na sprehodih še manj upoštevajo. Le zakaj bi jih, če jim že doma vse dovolijo s tem, ko mogoče mislijo, da jim hočejo le najboljše. Pa ni res. Psi se ravnajo na osnovi KRDELNIH pravil in vodniki jih moramo poznati ter dosledno uveljavljati.


Vodljivost na ''fleksiju'' in povodcu

Na sprehodih smo izpostavljeni množici nepredvidljivih situacij za katere ni zanesljivih napotkov. Naša ODLOČITEV, kako se bomo odzvali na določen dogodek ali srečanje z VSILJIVO ''prijaznimi'' ljudmi oz. nevzgojenimi vodniki psov, JE ODVISNA glede na:

a.) POZNAVANJE svojega psa - za katerega lahko predvidevamo kako se bo odzval na bližajoči se dogodek.
b.) Pravilno definiran KRDELNI odnos = garancija za poslušnost našega psa v kritičnih situacijah.
c.) Dejansko NAVEZANOST našega psa na vodnika bomo spoznali, ko bo ta postavljena na PREIZKUS ŽELJE po srečanju z drugim psom.
d.) Z interesom psa po SODELOVANJU z nami lahko preusmerimo njegovo obnašanje v željeno smer. Če je potrebno, lahko pes dobi cel obrok hrane po delčkih le na sprehodu namesto doma v posodi.
e.) PRISEBNOST vodnika in človeka, ki smo ga srečali največkrat igra odločilno vlogo nekonfliktnega ''mimohoda''.
f.) IZKUŠNJE drugega psa ob podobnih srečanjih, predvsem negativne, so lahko usodne za našega psa ali celo za nas. Zato se VSEM navezanim in NENAVEZANIM psom poskušajmo preventivno umakniti ali jih obiti po ločni krožnici. Na najbližji točki ''mimihoda'' se obrnemo delno stran, pokažemo odpor do tesnega srečanja in se ne zadržujemo predolgo na istem mestu.
g.) SIGNALE katere oddaja nasproti bližajoči se pes predvidljivo upoštevajmo preden bo prepozno.


PREDEN SE ODPRAVIMO na sprehod:

ki naj bi bil predvsem rekreativnega pomena se primerno pripravimo:


1. Na sprehod vzamemo PRIBOLJŠKE in IGRAČO, ki jo ima pes najrajši ali si jo sam izbere z namenom, da bomo mogoče svojega psa lažje premotili ob nezaželjenem srečanju.
2. Odločimo se, da se ne bomo zapletali v
POGOVORE z ljudmi - če nočemo, da bi se naš kuža naučil plezati po ljudeh, skakati v druge ali se vsiljivo obnašal.
3. Drugim ljudem NE dovolimo, da božajo ali hranijo našega psa med sprehodom. HRANI in BOŽA ga tisti, ki skrbi zanj - to smo MI!!!
4. Določimo tak ČAS sprehoda, ko je najmanj ljudi.
5. Izberemo tisto sprehajalno POT, ki je tisti čas najmanj zasedena.
6. Planiramo »mirne teritorije«, kjer se bomo lahko dodatno poigrali, psa sprostili ali se ukvarjali z njim in tako utrjevali navezavo »človek-pes«.


SPUŠČEN PES SE BLIŽA! :
Če se bližnjemu srečanju ne da izogniti poskušamo ...


Navezati stik z lastnikom spuščenega psa in ga prepričati, da ne želimo, da se naš kuža igra z njegovim in, če ga lahko pripne! Tudi sami se vedno POVSOD spoštljivo izogibamo božanju ali hranjenju tujih psov.

Zamotiti svojega psa s priboljškom in po uspešnem mimihodu nagraditi z igro. Psa, tudi če je majhen, NE VZDIGUJEMO v ''varno'' naročje, ker mu s tem dajemo še večjo ''moč'' – ''potuho'' in bo še bolj »korajžen«. Hkrati s tem tvegamo, da se bo izzvani pes pognal direktno V NAS!!! S psom smo prišli po tleh in enako tudi nadaljujemo.

Vsiljivega psa, ki brez kontrole tava naokrog poskušamo ODGNATI!!! z:

a.) delnim izogibanjem v ločni liniji
b.) zamrznjenim telesom, pogledom direktno v oči, oponašanjem renčanja ali z glasnim odganjanjem -morda podkrepljenim z metom kakšnega lahkega kamenčka. Vse to RAZEN ČE: če oddaja svarilne signale: renčanje, zobje, nasršen in visok rep, zategnjena in spuščena drža telesa ...
c.) svojega psa TIHO MIRIMO in pohvalimo, če se ne zaganja za drugim psom.
d. )mirnim odhodom brez pretiranega gledanja za vsiljivcem.


POZOR!
Če naš pes vseeno zaradi premočnega vlečenja pride v STIK z drugim, ga prenehamo zategovati!!! - ampak napetost v povodcu čisto popustimo! Enako svetujemo tudi drugemu lastniku - če je pes navezan. Pri kratkem ovohavanju ne motimo »spoznavnega obreda« ampak mirno spoznavanje pohvalimo in ga najkasneje po 5-10sec. prekinemo s počasnim in previdnim potegom vsak svojega psa stran. Nato ga poskušamo premotiti z igro ali priboljškom in GREMO SVOJO POT!!!


Poslušnost = nagrada - za tek!

NAŠE ŽIVLJENJE S PSOM se ne more primerjati z življenjem ljudi, ki psov nimajo. Pes ni televizor, ki ga lahko izklopimo kadar nimamo časa ali smo bolni in privezani na posteljo. PES JE ŽIVO BITJE s svojimi posebnostmi, zahtevami in potrebami zato se moramo vodniki marsikdaj sprijazniti z raznimi omejitvami ali odrekanji ter temu primerno prilagajati svoj ritem in način življenja. Stroški v zvezi z morebitnim zdravljenjem in porabljeni denar za vse pripomočke in primerno prehrano psa so kar izdaten zalogaj za marsikoga. Pa vendar, pasje prijateljstvo vse odtehta!

Ker se moderne smernice šolanja nagibajo k ''odprtim'' psom je omenjena metoda idealen primer, ki zajema učenje od mladega psa do končne usposobljenosti prav zaradi tega, ker se NAČIN UČENJA med šolanjem ne spreminja ampak kontinuirno NADGRAJUJE. S to metodo in spremenjenim načinom razmišljanja o spoštovanju pasje osebnosti ter identificiranjem počutja psa med učenjem, je možno brez večjih naporov izšolati pse tako v tekmovane namene kot tudi za osebno ukvarjanje v vsakdanjem življenju.

Nikita & Aya Q.




(KONTAKT gsm: 041 236 073, mail: reisenadler@gmail.com)