SPREMLJANJE NAPREDKA

OPIS TRENUTNEGA STANJA:

Pozdrav !

Z krdelom se še kar naprej trudim. Pogruntal sem, da ko grem na sprehod s frizbijem v roki, pes ne bluzi toliko po gozdu ter išče razne sledi. Tudi kadar je v spodnji ograji in gre kakšen avto mimo se ne zažene za njim, če mu vržem frizbi. Težava je pa v tem, da če imam dva frizbija prinese nazaj, da mu potem vržem drugega. Če imam pa samo enega mi ga pa noče prinesti, ker se boji zanj. Ko mu dam cunjo da jo trga jo prinese k meni in se usede pred mano, da mu dam priboljšek, da zamenjava. Za frizbi se pa tako boji, da ga noče prinesti. Probal sem tudi tako, da sem mu dal frizbi v gobec in hotel zamenjati za priboljšek, pa je tako vlekel, da sem mu ga raje prepustil kot, da bi se trgal z njim.

Sedaj, ko je zima - sploh sedaj, ko je sneg, imam vsak dan dosti časa da se ukvarjam z obema psoma. Odločil sem se , da ne dobita za jesti preden gremo zvečer ven in da jih futram spotoma na sprehodu. Ko gresta naprej se obrnem, da prideta za mano in takrat dobita briketek. Na par dni mu naredim tudi sled na koncu je pa cunja s katero se potem poigrava in zamenjava za priboljšek. Razmišljam da bi mu za večerni obrok naredil sled, ter na koncu večerni obrok, da si zasluži hrano. Prejšnji teden sem imel dopust, tako da sem se zjutraj in zvečer ukvarjal z psoma. Na koncu tedna sem imel občutek da se me je pes že naveličal. Ko sem se igral z njim z fribiji je po dveh metih raje šel s frizbijem v sneg kot, da bi mi ga prinesel nazaj. Tako, da ne vem več kaj je prav, ter koliko se ukvarjat z njim. Začel sem ga tudi malo ignorirati, ne zmeraj crklat kadar pride do mene. Zadnjič sva z ženo trenirala, da je hodila po cesti, midva sva pa hodila mimo. Prvič sva probala tako, da je žena hodila ene 30 metrov pred nama; pes se je hotel zaganjati, pa sem ga nekako umiril. Potem se je obrnila in šla proti nama, rekel sem ji, da naj gre po moji strani, ne mimo psa, dal sem mu komando "mimo", ter priboljšek. Naredila sva to ene trikrat, potem pa nehala, bova raje vsake toliko časa.

Izi je tolk brihten pes, da mi da misliti. Ko ga pogledaš v oči mu vidiš, da komaj čaka, da bova nekaj počela. Ko bom imel malo več časa, si moram ponovno malo pogledati tvoje članke, predvem o igri z psom. Izi ima precej lovskega nagona, da bi preko igre zadostil njegovim potrebam. Zdaj šele vidim da je bil Izi premlad ko sem hotel veliko od njega, čeprav je pokapiral zadeve.Bolj bi se moral igrati z njim , samo ko nisem vedel kako, še sedajmi počasi zmanjkuje idej. Šele sedaj je začel dvigovati nogo pri lulanju, pa je star 15 mesecev.

ODGOVOR IN NASVET:

Sem vesel, da si tako močno napredoval v razmišljanju. Res velik napredek. Čestitam! V nadaljevanju bom samo na kratko komentiral določene segmente, da boš bolj siguren v svoj prav.

1.Frizbi in sprehod si super pogruntal! Motijo te le tiste menjave, ampak glavni namen je dosežen - pes te bolj obrajta in ne bluzi več toliko. Kar se tiče menjav predlagam, da ga probaš dobit na drugačne dve enaki igrači: dve žogici, dve enaki gumasti cevi (25cm in 3-4cm premera - narediš sam); potem dva kongota!!! (enaka), ki imata še špagico za poigrat se, (ko prinese samo enega nazaj) ti pa imaš še enega istega, ki mu ga lahko vržeš naknadno, da vidi, da si le močnejši. Frizbiji so očitno malo prevelika motivacija in ju ima preveč za svetinjo - ti pa izgubljaš nadzor.

2.Futranje na sprehodu - odlično!

3.Sled in na koncu igrača ali še boljše hrana; super!

4.Ukvarjanje, vsak dan po 2x na dan - seveda preveč enih in istih nagrad, preveč izkazovanja pozornosti psu. Boljše kak dan pavze ali dokazovanja svoje večvrednosti pri malenkostih. Tudi ignoriranje zelo primerno! Sicer ne prevečkrat, da ne bi napačno razumel, vsekakor pa nikakor vedno crkljat psa, ko si to pride fehtat.

5.Trening z ženo (nižji kriterij kot pravi neznanci - super!) sta si lepo zamislila. Tudi zato, da žena razume, da je potreben velik trud, da psa nekaj naučiš in, da je treba sodelovat v istem duhu - ne da ti pokvari nekaj, ko te ni zraven z razvajanjem psa. Kar tako nadaljujta. Pes je vajin, kolikor ga bosta naučila, toliko vama bo lažje.

6.Končno si prišel do spoznanja, da si od mladega psa zahteval čisto preveč. Tako se ga tudi vnaprej učiš bolje opazovat in prilagajat svoje aktivnosti.

Vsekakor velik napredek! Tudi žena se je medtem že kar nekaj naučila, predvidevam. Po malem vse pripomore, tudi to, da vzameš psa kdaj s seboj z avtom in vadiš v okolju, v katerem se Izi ne počuti tak gospodar in kjer se vede primerneje.

Lp Nikita


NADALJEVANJE:
KO POČASI VSE POSTANE ENOSTAVNO ...

Ponavadi sta zjutraj in zvečer dobila za jest, potem smo šli ven. Sedaj gremo drugače; jaz si nabašem brikete v žep in gremo, ko hoče iti pes naprej se obrnem in pride ob mojo levo nogo in me pogleda, takrat mu dam priboljšek, nič ne govorim. Ko hodi poleg mu vsake toliko časa dam priboljšek, ko gre naprej se obrnem in ponovim postopek. Izi gre ponavadi poleg, Missy pa hodi za mano. Včeraj je hotel zalaufati v hosto, pa sem se na hitro obrnil ter zalaufal v drugo smer, pa je prišel za mano. Ti sprehodi ko sta odvezana so kratki do 10 minut toliko da psa opravita potrebo, spotoma je pa še mal šolanja.

V soboto zjutraj sem Iziju naredil sled na koncu je imel pa skledo z hrano tako, da si je zajtrk prislužil. Missy sem hotel zmigati z frizbijem in žogico, pa me ni šmirglala, valjala se je po snegu, ter trgala blago iz žogice, tako da sva hitro zaključila.

Z Izijem sva toliko napredovala, da ga dam zvečer na prostor, vsedem se na stol in si dam skledo med noge, ko mu dovolim gre jest. Ob boksu ima veliko kost ,ki jo počasi gloda ko mu je dolgčas, če gre Missi mimo renči nanjo, jaz pa počepnem zraven in čakam, pride k meni in se hoče crklat, jaz ga ne šmirglam, potem se pa uleže na hrbet, da ušesa nazaj, ter dovoli da ga čoham po prsih, trebuhu in pod gobcem. Gibe delam počasi z občutkom.

V soboto sem tudi čakal da sta šla dva pohodnika mimo; imel sem pripravljena frizbija. Ko ju je Izi zagledal sem mu vrgel frizbi v drugo smer. Ko sta se ustavila in me pozdravila je zalajal tako, da mu je padel frizbi iz gobca, ni pa se zagnal do ograje, istočasno sem mu pokazal drug frizbi. Nisem se hotel zgovarjati z njima le par besd spotoma, raje sem bil pozoren kaj dela pes. Včeraj sem šel z njim na sprehod in videl da sta sosedova psa pri ograji, tako da sem zanalašč obrnil in šel proti njima. Izi je vlekel in se davil hotel je zalajati pa ni mogel ker si je zadrgnil ovratnico. Psa sta se umaknila. Ne pustim da se povohajo ker imajo ti psi ponavadi bolhe, potem imam pa jaz težave v stanovanju, ker jih tudi Missy dobi. Ko hodim čez vrata me Izi ponavadi počaka in pogleda tako, da mu dam priboljšek in grem jaz prvi naprej. Hvala ti še enkrat za vse, kar si napisal! Blog moram iti še enkrat skozi, bolj poglobljeno, ker sem prvič samo jedel članke in je bilo vsega preveč naenkrat.

Lp TOMAŽ