Bi imela eno kinološko vprašanje zate, saj vem, da imaš polno drugih skrbi, a vseeno bi bila hvaležna za tvoje mnenje.
Me zanima pri iskanju kdo naj bi psu dal nagrado (hrano, igro) marker ali vodnik ali oba. V primeru, da mu jo daje samo marker ali je potem možno, da potem na izpith in vajah, ko markeri nimajo hrane, nakaže le prvega drugega pa ne, ker ne dobi nagrade pri prvem oziroma prvega zapusti, ker ve, da ta nima nič zanj. Ali mu naj bi po dolgem času tudi sam marker lahko postal nagrada in je ta skrb odveč? In mora postati marker najbolj zanimiv pri katerm se splača biti? V tem primeru celo bolj kot sam vodnik, saj je marker tisti, ki ima zanj nagrado? Ali naj bi se pes naučil, da markerja išče za lastnika, se pravi, da ve, da zato, ker najde markerja dobi nagrado od vodnika? Je možno, da bo zato začel markerja predčasno zapuščati in se vračal do vodnika, ker ima ta nagrado? Ali se nauči, da prej ne zapušča markerja dokler vodnik ne pride do njega in mu da nagrado? Ali mu naj bi dal nagrado prvo marker in nato še lastnik? Ali naj bi lastnik dobil nagrado pri markerju in jo potem sam dal psu? Mogoče na začetku učenja skombiniraš katero od teh variant in na koncu prideš do neke druge? Verjetno sprašujem bedarije, sam mi ni čisto jasno vse skupaj.
čav!
...............................................................................................................................................
ODGOVOR:
V glavnem ... ne morem ti dat zanesljivega odgovora. To pa zato, ker je sistem nagrajevanja ODVISEN OD NAČINA UČENJA IN POTRJEVANJA, KI GA POSAMEZNIK UPORABLJA ZA DOTIČNEGA PSA TUDI PRI OSTALEM UČENJU npr. poslušnosti, ovir (če govoriva o reševalcih), detaširanja in vsega kar učiš psa nasploh vzporedno (agility, obramba, railly obedience, frizby tehnike, sledenje ...).
Me zanima pri iskanju kdo naj bi psu dal nagrado (hrano, igro) marker ali vodnik ali oba. V primeru, da mu jo daje samo marker ali je potem možno, da potem na izpith in vajah, ko markeri nimajo hrane, nakaže le prvega drugega pa ne, ker ne dobi nagrade pri prvem oziroma prvega zapusti, ker ve, da ta nima nič zanj. Ali mu naj bi po dolgem času tudi sam marker lahko postal nagrada in je ta skrb odveč? In mora postati marker najbolj zanimiv pri katerm se splača biti? V tem primeru celo bolj kot sam vodnik, saj je marker tisti, ki ima zanj nagrado? Ali naj bi se pes naučil, da markerja išče za lastnika, se pravi, da ve, da zato, ker najde markerja dobi nagrado od vodnika? Je možno, da bo zato začel markerja predčasno zapuščati in se vračal do vodnika, ker ima ta nagrado? Ali se nauči, da prej ne zapušča markerja dokler vodnik ne pride do njega in mu da nagrado? Ali mu naj bi dal nagrado prvo marker in nato še lastnik? Ali naj bi lastnik dobil nagrado pri markerju in jo potem sam dal psu? Mogoče na začetku učenja skombiniraš katero od teh variant in na koncu prideš do neke druge? Verjetno sprašujem bedarije, sam mi ni čisto jasno vse skupaj.
čav!
...............................................................................................................................................
ODGOVOR:
V glavnem ... ne morem ti dat zanesljivega odgovora. To pa zato, ker je sistem nagrajevanja ODVISEN OD NAČINA UČENJA IN POTRJEVANJA, KI GA POSAMEZNIK UPORABLJA ZA DOTIČNEGA PSA TUDI PRI OSTALEM UČENJU npr. poslušnosti, ovir (če govoriva o reševalcih), detaširanja in vsega kar učiš psa nasploh vzporedno (agility, obramba, railly obedience, frizby tehnike, sledenje ...).
Torej; NOBENO izmed potrjevanj, ki jih navajaš ni napačno in nobeno izmed njih "edino pravilno". Simpl ko pasulj!!! Kakor psa npr. učiš vajo uleganja pri vaji naprej, ali potrjuješ nakazovanje predmetov na sledi ... na podoben način moraš učit psa tudi nakazovanje markerja saj je pomemben SISTEM, ki ga pes razume, da ga ne zmedeš. Tako je (pri določenem psu) pri uleganju ob vaji naprej prav, da dobi nagrado tam kjer je mesto uleganja spet pri drugem psu pa prav, da dobi nagrado od vodnika, ko ta pride do njega. Na sledi je za določenega psa pomembno, da ve ... da predmet išče zase (v svojo korist) spet za drugega pa za vodnika (ker imata tak krdelni vzorec). A se ti kaj utrinja v glavi??? Kaj bi bilo potem PRAVILO "pravilnega potrjevanja" pri iskanju markerja? Odgovor je, da pravila NI!
Lahko bi ti sicer opisal mojo psihologijo potrjevanja psa pri iskanju markerja ... ampak ta velja torej samo za mojega dotičnega psa (oz. moje 4 pse). Samo potem ti moram razložit celotno psihologijo kompletnega učenja ostalih stvari, da bi razumela moj način potrjevanja "pri npr.iskanju". Drugače ti pač ne koristi. Celo psihologijo komplet učenja razlagat po mailu ... to ne gre itak pa jo razumeš iz člankov. Jaz se držim pravila "VSE JE NAGRADA!" in kaj misliš gdo potrjuje mojega psa, ko ta najde markerja ... in kaj moj pes "misli" (PES NE MISLI!!! - ampak ravna enostavno nagonsko kot mu veleva situacijska slika), za koga on išče markerja? Zase ali za vodnika? Zdaj jaz sprašujem. Kaj bo moj pes torej "mislil", ko pri prvem in drugem markerju ne bo nagrade in kaj bo naredil, ko bo prišel do tretjega? Naredi preizkus! Daj psu zrezek ispod mize pri kosilu in potem nikoli več. Misliš, da bo takoj po tretjem kosilu nehal težit za zrezek? Kaj bo pes "razmišljal", ko mu bo enkrat dal zrezek tvoj mož in kaj, ko mu ga bo po enem letu dal tvoj sin? A mu bo zelo pomembno kdo mu ga je dal, al ga bo enostevno požrl in težil naprej vsem po vrsti okrog mize? Uporabljaj možgane!
Res misliš, da so psi tako poceni, da se bodo podredili enemu "pravilnemu" mailu??? Pa vseeno;
LP Nikita
Če sva že pri mojih psih in markerjih. Seveda moj pes dobi ZELO kratko igro pri markerju (ali NAJVEČKRAT samo vrže psu igračo) in pes jo vzame in priteče do mene, kjer se še jaz dodatno MALO poigram in igračo zamenjam za hrano. Ampak imam isti sistem, ko učim oblajanje na dvorišču pri "roštilju" ali na sadovnjaku ob revirju, ali kdaj postavim revir k roštilju, ali se postavim k drevesu in delam oblajanje ali počepnem k grmu in delam oblajanje ... vse isto. Psu vržem, ko je čas za potrditev oblajanja (včasih po dveh laježih včasih po 30 laježih) klobaso ali frizbi 40m, (če je plac).
Ko pa je Olga ali kdo drug ... marker naredi - se pravi isto in pes se vrne sam od sebe z igračo do mene. Cilj je, da dobim samostojno iskanje zato psa pošiljam od zelo daleč, da se ne ozira nazaj in ne išče "pomoči" pri meni kot vodniku. Celo skrijem se še jaz, ko odlaufa 100m stran in skrivaj gledam kako išče, slišim, da laja in vidim, da nese nazaj igračo. To bom nadgradil tako, da se bom še jaz začel skrivat in bo moral pes najt še mene, če se bo hotel poigrat z mano ... itak nima sam kaj počet z igračo. V glavnem pes naj uživa v iskanju in lajanju. Kaj in kako bo naredil na izpitu in vaji se sploh ne obremenjujem, ker vem, da bo lajal dokler ne bo dobil nagrade ... in takrat bom že jaz pri markerju in namesto nagrade samo rečem "poleg" in pes bo sicer malo presenečen ampak bo nagrado čakal torej pri meni ... in ker je ne bo ... bo enostavno po ponovnem pošiljanju in pri naslednjem markerju spet lajal dokler ne pridem in rečem poleg in tako naprej ... (vmes pa bom ta učni člen PRIHODA do markerja samo 2-5x ponazoril z mojim dajanjem hrane po tistem signalu "poleg" - IN TO JE ZADOST da pes ve, če ne ... se bo naučil res zapuščat markerja ob mojem prihodu). Mojih prihodov torej ne treniram ampak jih samo parkrat pokažem kako zgledajo in neham s tem. Dela samo oblajanja in nagrada.
To je pač moje delo in razmišljanje ampak se navezuje na vse ostalo "delo" in učenje, ki ga uporabljam zato je v skupini kjer delajo določen sistem težko se sproti menit za vsakega psa drugače ... povrhu je cel kup različnih markerjev in mimogrede psa učiš vsakič drugače. Zato je moj gornji način, ki ga bom še nadgrajeval in dodajal primeren pač samo zame in tiste s katerimi se ukvarjam - AMPAK tudi z vsemi ostalimi disciplinami ... hmmmm ne samo z "iskanjem".
LP Nikita
