REISENADLER-ZANIMIVOSTI

SPREMLJANJE NAPREDKA

2012-02-19T07:56:00.002-08:00

OPIS TRENUTNEGA STANJA:

Pozdrav !

Z krdelom se še kar naprej trudim. Pogruntal sem, da ko grem na sprehod s frizbijem v roki, pes ne bluzi toliko po gozdu ter išče razne sledi. Tudi kadar je v spodnji ograji in gre kakšen avto mimo se ne zažene za njim, če mu vržem frizbi. Težava je pa v tem, da če imam dva frizbija prinese nazaj, da mu potem vržem drugega. Če imam pa samo enega mi ga pa noče prinesti, ker se boji zanj. Ko mu dam cunjo da jo trga jo prinese k meni in se usede pred mano, da mu dam priboljšek, da zamenjava. Za frizbi se pa tako boji, da ga noče prinesti. Probal sem tudi tako, da sem mu dal frizbi v gobec in hotel zamenjati za priboljšek, pa je tako vlekel, da sem mu ga raje prepustil kot, da bi se trgal z njim.

Sedaj, ko je zima - sploh sedaj, ko je sneg, imam vsak dan dosti časa da se ukvarjam z obema psoma. Odločil sem se , da ne dobita za jesti preden gremo zvečer ven in da jih futram spotoma na sprehodu. Ko gresta naprej se obrnem, da prideta za mano in takrat dobita briketek. Na par dni mu naredim tudi sled na koncu je pa cunja s katero se potem poigrava in zamenjava za priboljšek. Razmišljam da bi mu za večerni obrok naredil sled, ter na koncu večerni obrok, da si zasluži hrano. Prejšnji teden sem imel dopust, tako da sem se zjutraj in zvečer ukvarjal z psoma. Na koncu tedna sem imel občutek da se me je pes že naveličal. Ko sem se igral z njim z fribiji je po dveh metih raje šel s frizbijem v sneg kot, da bi mi ga prinesel nazaj. Tako, da ne vem več kaj je prav, ter koliko se ukvarjat z njim. Začel sem ga tudi malo ignorirati, ne zmeraj crklat kadar pride do mene. Zadnjič sva z ženo trenirala, da je hodila po cesti, midva sva pa hodila mimo. Prvič sva probala tako, da je žena hodila ene 30 metrov pred nama; pes se je hotel zaganjati, pa sem ga nekako umiril. Potem se je obrnila in šla proti nama, rekel sem ji, da naj gre po moji strani, ne mimo psa, dal sem mu komando "mimo", ter priboljšek. Naredila sva to ene trikrat, potem pa nehala, bova raje vsake toliko časa.

Izi je tolk brihten pes, da mi da misliti. Ko ga pogledaš v oči mu vidiš, da komaj čaka, da bova nekaj počela. Ko bom imel malo več časa, si moram ponovno malo pogledati tvoje članke, predvem o igri z psom. Izi ima precej lovskega nagona, da bi preko igre zadostil njegovim potrebam. Zdaj šele vidim da je bil Izi premlad ko sem hotel veliko od njega, čeprav je pokapiral zadeve.Bolj bi se moral igrati z njim , samo ko nisem vedel kako, še sedajmi počasi zmanjkuje idej. Šele sedaj je začel dvigovati nogo pri lulanju, pa je star 15 mesecev.

ODGOVOR IN NASVET:

Sem vesel, da si tako močno napredoval v razmišljanju. Res velik napredek. Čestitam! V nadaljevanju bom samo na kratko komentiral določene segmente, da boš bolj siguren v svoj prav.

1.Frizbi in sprehod si super pogruntal! Motijo te le tiste menjave, ampak glavni namen je dosežen - pes te bolj obrajta in ne bluzi več toliko. Kar se tiče menjav predlagam, da ga probaš dobit na drugačne dve enaki igrači: dve žogici, dve enaki gumasti cevi (25cm in 3-4cm premera - narediš sam); potem dva kongota!!! (enaka), ki imata še špagico za poigrat se, (ko prinese samo enega nazaj) ti pa imaš še enega istega, ki mu ga lahko vržeš naknadno, da vidi, da si le močnejši. Frizbiji so očitno malo prevelika motivacija in ju ima preveč za svetinjo - ti pa izgubljaš nadzor.

2.Futranje na sprehodu - odlično!

3.Sled in na koncu igrača ali še boljše hrana; super!

4.Ukvarjanje, vsak dan po 2x na dan - seveda preveč enih in istih nagrad, preveč izkazovanja pozornosti psu. Boljše kak dan pavze ali dokazovanja svoje večvrednosti pri malenkostih. Tudi ignoriranje zelo primerno! Sicer ne prevečkrat, da ne bi napačno razumel, vsekakor pa nikakor vedno crkljat psa, ko si to pride fehtat.

5.Trening z ženo (nižji kriterij kot pravi neznanci - super!) sta si lepo zamislila. Tudi zato, da žena razume, da je potreben velik trud, da psa nekaj naučiš in, da je treba sodelovat v istem duhu - ne da ti pokvari nekaj, ko te ni zraven z razvajanjem psa. Kar tako nadaljujta. Pes je vajin, kolikor ga bosta naučila, toliko vama bo lažje.

6.Končno si prišel do spoznanja, da si od mladega psa zahteval čisto preveč. Tako se ga tudi vnaprej učiš bolje opazovat in prilagajat svoje aktivnosti.

Vsekakor velik napredek! Tudi žena se je medtem že kar nekaj naučila, predvidevam. Po malem vse pripomore, tudi to, da vzameš psa kdaj s seboj z avtom in vadiš v okolju, v katerem se Izi ne počuti tak gospodar in kjer se vede primerneje.

Lp Nikita

NADALJEVANJE:
KO POČASI VSE POSTANE ENOSTAVNO ...

Ponavadi sta zjutraj in zvečer dobila za jest, potem smo šli ven. Sedaj gremo drugače; jaz si nabašem brikete v žep in gremo, ko hoče iti pes naprej se obrnem in pride ob mojo levo nogo in me pogleda, takrat mu dam priboljšek, nič ne govorim. Ko hodi poleg mu vsake toliko časa dam priboljšek, ko gre naprej se obrnem in ponovim postopek. Izi gre ponavadi poleg, Missy pa hodi za mano. Včeraj je hotel zalaufati v hosto, pa sem se na hitro obrnil ter zalaufal v drugo smer, pa je prišel za mano. Ti sprehodi ko sta odvezana so kratki do 10 minut toliko da psa opravita potrebo, spotoma je pa še mal šolanja.

V soboto zjutraj sem Iziju naredil sled na koncu je imel pa skledo z hrano tako, da si je zajtrk prislužil. Missy sem hotel zmigati z frizbijem in žogico, pa me ni šmirglala, valjala se je po snegu, ter trgala blago iz žogice, tako da sva hitro zaključila.

Z Izijem sva toliko napredovala, da ga dam zvečer na prostor, vsedem se na stol in si dam skledo med noge, ko mu dovolim gre jest. Ob boksu ima veliko kost ,ki jo počasi gloda ko mu je dolgčas, če gre Missi mimo renči nanjo, jaz pa počepnem zraven in čakam, pride k meni in se hoče crklat, jaz ga ne šmirglam, potem se pa uleže na hrbet, da ušesa nazaj, ter dovoli da ga čoham po prsih, trebuhu in pod gobcem. Gibe delam počasi z občutkom.

V soboto sem tudi čakal da sta šla dva pohodnika mimo; imel sem pripravljena frizbija. Ko ju je Izi zagledal sem mu vrgel frizbi v drugo smer. Ko sta se ustavila in me pozdravila je zalajal tako, da mu je padel frizbi iz gobca, ni pa se zagnal do ograje, istočasno sem mu pokazal drug frizbi. Nisem se hotel zgovarjati z njima le par besd spotoma, raje sem bil pozoren kaj dela pes. Včeraj sem šel z njim na sprehod in videl da sta sosedova psa pri ograji, tako da sem zanalašč obrnil in šel proti njima. Izi je vlekel in se davil hotel je zalajati pa ni mogel ker si je zadrgnil ovratnico. Psa sta se umaknila. Ne pustim da se povohajo ker imajo ti psi ponavadi bolhe, potem imam pa jaz težave v stanovanju, ker jih tudi Missy dobi. Ko hodim čez vrata me Izi ponavadi počaka in pogleda tako, da mu dam priboljšek in grem jaz prvi naprej. Hvala ti še enkrat za vse, kar si napisal! Blog moram iti še enkrat skozi, bolj poglobljeno, ker sem prvič samo jedel članke in je bilo vsega preveč naenkrat.

Lp TOMAŽ

ELEKTRIČNA OVRATNICA oz. "TELETAKT"

2011-07-13T03:25:00.000-07:00

V današnjem času je vse več pripomočkov, ki človeku dajejo potuho ob nepoglobljenem razmišljanju o vzrokih NEZAŽELJENEGA VEDENJA psa. Električne ovratnice oz. z "strokovno besedo" TELETAKT so vse pogostejši pripomoček vodnikov, ki se jim ne ljubi prav posebej ukvarjat z vzroki nezaželjenega vedenja psa. Enostavno: če njihov pes preveč skače po drugih ljudeh, se preveč zaganja za drugimi psi, divjadjo, preveč laja, če beži k sosedovim ali v vas, če koplje luknje in išče miši, če uničuje opremo, se pretepa z drugimi psi ... itd. ga je po njegovem treba nekako kaznovat, ker naj bi vsak pes že od kotitve naprej vedel, da se tega "ne sme". Nihče ne razmišlja o tem, da so vsa ta vedenja le posledica neizživetega plenskega nagona, ki je psom v krvi in se mu ne znajo upreti, če je pač nekaj "naprodaj" oz. mu to vedenje neprimerno in prekomerno ponujajo. Seveda je veliko lažje psa za nekaj kaznovat, kot razmišljat o dolgotrajnem potrjevanju pozitivnih odzivov in se na drugačen način ukvarjat z psom vsak dan posebej, da bo z svojim kosmatim poslanstvom zadovoljen.

Potem so tu še "kinologi", ki si enako podobno izbirajo bližnjice "šolanja" za športne in druge namene kinologije. Tako imanovanim "štromarjem" pač razmišljanje ne seže dlje od pritiska na tipko + in -, kar je seveda najbolj udobno. Ravno zato je v športni kinologiji prepovedana uporaba električnih in bodečih ovratnic saj so ravno te vrste "kinologi" najbolj zagreti za električne bližnjice brez, da bi se pes neprimerno vedel v splošnem življenju. Torej je uporaba v šp. kinologiji prepovedana zato, ker se večina že izživlja nad živalmi le zaradi dokazovanja svojega "človeškega ega" in pohlepa po nekih točkah, uvrstitvah, pokalih ...

Sem prebral navodila, ki so priložena prodajnim artiklom na policah in lahko rečem, da, če vidim izdelek ali pa ne! Mi je vse jasno. Tipka je namenjena zgolj kazni, če ovratnico nosi pes. Res, da je mogoča izbira stopnje jakosti kazni - toda to je kazen in nič drugega. S tem razmišljanjem se jaz ne ukvarjam. Naj razložim svoje stališče do "vzgojnih ovratnic"? Poskusim sicer lahko ampak že vnaprej povem, da bo članek negativno usmerjen proti kakršnikoli ovratnici, ki naj bi jo nosil PES. Mi žival preveč pomeni in jo preveč spoštujem.

Vsakdanji kupec je na žalost osredotočen samo na odpravljanje določenega nezaželjenega vedenja (ali več takih vedenj) in pričakuje čudež - ne zaveda pa se, da lahko z nepravočasnim in nepremišljenim doziranjem kazni za vedno "izgubi" psa. Pes lahko ob kaznovanju zapade v psihološko travmo oz. nepravočasno dozirano kazen poveže z kakim drugim vedenjem npr., ko se je že vračal do vodnika, kar seveda rezultira ravno nasproten, če lahko temu tako rečem, "vzgojni" učinek. Le redko kdo od tistih, ki nameravajo psa na dolgi rok naučiti skozi potrjevanje ZAŽELJENEGA vedenja, se bo odločil za nakup ovratnice le zato, da bo z njo piskal zaželjene odzive (in jih seveda tudi pravočasno označeval). Za tako označevanje je bolj ali manj primeren kliker kajti, psa ki ni ob tebi - temveč "tam nekje" težko nagrajuješ za ZAŽELJENO VEDENJE! Ta sistem učenja poteka vedno, ko je pes neposredno ob vodniku in nam omogoča, da ga tudi pravočasno nagradimo po izbranem zvočnem signalu (besedi, kliku ali "pisku"). Vsi ovratnico kupijo v glavnem zaradi tega, ker obnašanje njihovega psa postaja neobvladljivo oz. so se prisiljeni soočiti z dejstvom, da niso neprimernemu vedenju svojega psa več niti malo kos. Torej takrat, ko voda že "teče v grlo". Takrat denar ni sploh več pomemben.

Tega seveda ne morem nikakor reklamirati kot primeren produkt za vzgojo ali celo šolanje psov. Jaz osebno recimo to ovratnico sicer imam ampak jo rabim izključno zato, da jo nosi pripeto na nadlahti - moja žena Olga, ko smo na treningu - seveda. Tako jo imam (kot markerja - pri obrambi) na stalnem kontaktu, da uglašeno delujeva: jaz kot vodnik psa in ona kot marker, ki v pravem momentu nagradi psa z ugrizom ali pokom biča. Mobitel, toki-voki ali kaj podobnega je za to neuporaben in zato imam ta "štrom" z možnostjo VIBRE, katere določene ovratnice sicer nimajo temveč le nek "pisk" namenjen predsignalu prihajajoče (predvsem) KAZNI?! Ta pisk je sicer za naše treninge neuporaben, ker nočem, da je pes osredotočen na karkoli drugega kot vodnika in ob mojem dovoljenju točno na markerja. Edino tako dobim polne, mirne in močne ugrize v rokav. Enako nam ne koristi niti nikakršen " vzgojni spray". Toda, kot že omenjeno, mi se ukvarjamo s humanim šolanjem psov z nagrado za športne namene - brez kazni za psa! Sem, lahko rečem, edini državni prvak šolanih psov, ki je uspel priti do tega naslova brez kakršnegakoli kaznovanja psa in hkrati med stotimi tekmovalci iz vsega sveta na zavidljivem 19. mestu. Če se zaradi napak na treningih že na koga zderem si izberem sebe ali si včasih sposodim Olgo in to po treningu - (razen če ne poračunava kako drugače :-))

Vsekakor taka ovratnica ni namenjena psom mlajšim od enega leta niti kakršnemukoli "šolanju", ki je tržno lahkomiselno opisano v spremljajočih navodilih. Ta izdelek naj uporablja le človek, ki natančno ve vzrok nazaželjenemu vedenju psa. To pa, roko na srce, izhaja VEDNO iz nepravilnega ravnanja s psom oz. nedoslednega obnašanja vodnika, ki nima dovolj potrpljenja za razmišljanje.

Kakorkoli; pred uporabo naj vsak posebej dobro premisli ZAKAJ, KAKO, KDAJ in na KAKŠEN NAČIN bo uporabljal "vzgojno" ovratnico oz. naj se predhodno posvetuje s kinologom, ki mu resnično zaupa. Le na ta način bo mogoče razumel tudi psa oz. se pravočasno (pred uporabo ovratnice) tudi poskušal postaviti v njegovo KOSMATO VLOGO. Od tam naprej je vse veliko bolj enostavno.

Kar se tiče kaznovanja oz. "vzgajanja" tako, da bi pes nosil ovratnico na sebi - tega sam ne prakticiram nikoli, ker delam vse skozi nagrado oz. potrjevanje zaželjenega vedenja. Povrhu tega so te ovratnice (take ali drugačne, ki imajo električne impulze) prepovedane v kinologiji. Kako naj zdaj jaz to razložim, da pa vse le ni tako črno ali pa lahko - kot se zdi na prvi pogled, ker predobro vem, da ljudem ni problem denar, če se gre okrog poslušnosti njihovega psa?! Obstajajo tudi razne bodeče ovratnice, ki so enako prepovedane v šolanju psov, sploh za športno kinologijo, čeprav jih večina kinologov dobro pozna in tudi uporablja pod nekakšnim maskirnim plaščem, ki ne omogoča pogleda na "vzgojni" pripomoček. Tako uporabljajo tudi take in podobne ovratnice, kot so zgoraj omenjene, vendar vsak le na svojo odgovornost.

državni prvak šolanih psov 2008-2009
Nikita Xever & Aya Q.

ISKANJE MARKERJA PRI REŠEVANJU

2011-01-26T13:17:00.000-08:00

Bi imela eno kinološko vprašanje zate, saj vem, da imaš polno drugih skrbi, a vseeno bi bila hvaležna za tvoje mnenje.

Me zanima pri iskanju kdo naj bi psu dal nagrado (hrano, igro) marker ali vodnik ali oba. V primeru, da mu jo daje samo marker ali je potem možno, da potem na izpith in vajah, ko markeri nimajo hrane, nakaže le prvega drugega pa ne, ker ne dobi nagrade pri prvem oziroma prvega zapusti, ker ve, da ta nima nič zanj. Ali mu naj bi po dolgem času tudi sam marker lahko postal nagrada in je ta skrb odveč? In mora postati marker najbolj zanimiv pri katerm se splača biti? V tem primeru celo bolj kot sam vodnik, saj je marker tisti, ki ima zanj nagrado? Ali naj bi se pes naučil, da markerja išče za lastnika, se pravi, da ve, da zato, ker najde markerja dobi nagrado od vodnika? Je možno, da bo zato začel markerja predčasno zapuščati in se vračal do vodnika, ker ima ta nagrado? Ali se nauči, da prej ne zapušča markerja dokler vodnik ne pride do njega in mu da nagrado? Ali mu naj bi dal nagrado prvo marker in nato še lastnik? Ali naj bi lastnik dobil nagrado pri markerju in jo potem sam dal psu? Mogoče na začetku učenja skombiniraš katero od teh variant in na koncu prideš do neke druge? Verjetno sprašujem bedarije, sam mi ni čisto jasno vse skupaj.

čav!
...............................................................................................................................................

ODGOVOR:

V glavnem ... ne morem ti dat zanesljivega odgovora. To pa zato, ker je sistem nagrajevanja ODVISEN OD NAČINA UČENJA IN POTRJEVANJA, KI GA POSAMEZNIK UPORABLJA ZA DOTIČNEGA PSA TUDI PRI OSTALEM UČENJU npr. poslušnosti, ovir (če govoriva o reševalcih), detaširanja in vsega kar učiš psa nasploh vzporedno (agility, obramba, railly obedience, frizby tehnike, sledenje ...).

Torej; NOBENO izmed potrjevanj, ki jih navajaš ni napačno in nobeno izmed njih "edino pravilno". Simpl ko pasulj!!! Kakor psa npr. učiš vajo uleganja pri vaji naprej, ali potrjuješ nakazovanje predmetov na sledi ... na podoben način moraš učit psa tudi nakazovanje markerja saj je pomemben SISTEM, ki ga pes razume, da ga ne zmedeš. Tako je (pri določenem psu) pri uleganju ob vaji naprej prav, da dobi nagrado tam kjer je mesto uleganja spet pri drugem psu pa prav, da dobi nagrado od vodnika, ko ta pride do njega. Na sledi je za določenega psa pomembno, da ve ... da predmet išče zase (v svojo korist) spet za drugega pa za vodnika (ker imata tak krdelni vzorec). A se ti kaj utrinja v glavi??? Kaj bi bilo potem PRAVILO "pravilnega potrjevanja" pri iskanju markerja? Odgovor je, da pravila NI!

Lahko bi ti sicer opisal mojo psihologijo potrjevanja psa pri iskanju markerja ... ampak ta velja torej samo za mojega dotičnega psa (oz. moje 4 pse). Samo potem ti moram razložit celotno psihologijo kompletnega učenja ostalih stvari, da bi razumela moj način potrjevanja "pri npr.iskanju". Drugače ti pač ne koristi. Celo psihologijo komplet učenja razlagat po mailu ... to ne gre itak pa jo razumeš iz člankov. Jaz se držim pravila "VSE JE NAGRADA!" in kaj misliš gdo potrjuje mojega psa, ko ta najde markerja ... in kaj moj pes "misli" (PES NE MISLI!!! - ampak ravna enostavno nagonsko kot mu veleva situacijska slika), za koga on išče markerja? Zase ali za vodnika? Zdaj jaz sprašujem. Kaj bo moj pes torej "mislil", ko pri prvem in drugem markerju ne bo nagrade in kaj bo naredil, ko bo prišel do tretjega? Naredi preizkus! Daj psu zrezek ispod mize pri kosilu in potem nikoli več. Misliš, da bo takoj po tretjem kosilu nehal težit za zrezek? Kaj bo pes "razmišljal", ko mu bo enkrat dal zrezek tvoj mož in kaj, ko mu ga bo po enem letu dal tvoj sin? A mu bo zelo pomembno kdo mu ga je dal, al ga bo enostevno požrl in težil naprej vsem po vrsti okrog mize? Uporabljaj možgane!

Res misliš, da so psi tako poceni, da se bodo podredili enemu "pravilnemu" mailu??? Pa vseeno;

Če sva že pri mojih psih in markerjih. Seveda moj pes dobi ZELO kratko igro pri markerju (ali NAJVEČKRAT samo vrže psu igračo) in pes jo vzame in priteče do mene, kjer se še jaz dodatno MALO poigram in igračo zamenjam za hrano. Ampak imam isti sistem, ko učim oblajanje na dvorišču pri "roštilju" ali na sadovnjaku ob revirju, ali kdaj postavim revir k roštilju, ali se postavim k drevesu in delam oblajanje ali počepnem k grmu in delam oblajanje ... vse isto. Psu vržem, ko je čas za potrditev oblajanja (včasih po dveh laježih včasih po 30 laježih) klobaso ali frizbi 40m, (če je plac).

Ko pa je Olga ali kdo drug ... marker naredi - se pravi isto in pes se vrne sam od sebe z igračo do mene. Cilj je, da dobim samostojno iskanje zato psa pošiljam od zelo daleč, da se ne ozira nazaj in ne išče "pomoči" pri meni kot vodniku. Celo skrijem se še jaz, ko odlaufa 100m stran in skrivaj gledam kako išče, slišim, da laja in vidim, da nese nazaj igračo. To bom nadgradil tako, da se bom še jaz začel skrivat in bo moral pes najt še mene, če se bo hotel poigrat z mano ... itak nima sam kaj počet z igračo. V glavnem pes naj uživa v iskanju in lajanju. Kaj in kako bo naredil na izpitu in vaji se sploh ne obremenjujem, ker vem, da bo lajal dokler ne bo dobil nagrade ... in takrat bom že jaz pri markerju in namesto nagrade samo rečem "poleg" in pes bo sicer malo presenečen ampak bo nagrado čakal torej pri meni ... in ker je ne bo ... bo enostavno po ponovnem pošiljanju in pri naslednjem markerju spet lajal dokler ne pridem in rečem poleg in tako naprej ... (vmes pa bom ta učni člen PRIHODA do markerja samo 2-5x ponazoril z mojim dajanjem hrane po tistem signalu "poleg" - IN TO JE ZADOST da pes ve, če ne ... se bo naučil res zapuščat markerja ob mojem prihodu). Mojih prihodov torej ne treniram ampak jih samo parkrat pokažem kako zgledajo in neham s tem. Dela samo oblajanja in nagrada.

To je pač moje delo in razmišljanje ampak se navezuje na vse ostalo "delo" in učenje, ki ga uporabljam zato je v skupini kjer delajo določen sistem težko se sproti menit za vsakega psa drugače ... povrhu je cel kup različnih markerjev in mimogrede psa učiš vsakič drugače. Zato je moj gornji način, ki ga bom še nadgrajeval in dodajal primeren pač samo zame in tiste s katerimi se ukvarjam - AMPAK tudi z vsemi ostalimi disciplinami ... hmmmm ne samo z "iskanjem".

LP Nikita

POLEG NA SPREHODU ... SANJE VSAKEGA!

2011-01-11T09:46:00.000-08:00

...

Pozdravljen, spet se oglašam ker mislim da rabim nasvet ali bolje, mnenje koga drugega in njegove izkušnje. Psičko vodim v mesto in me moti ker jo moram opozarjati, ker me prehiteva . Ustavljam se in ona se popravi v položaju poleg. Ko hodiva nekaj časa lepo , jo nagradim iz leve roke ob levi nogi. Opozorim jo tudi z ne, vendar izgubi čez nekaj časa pozornost, začne napenjati povodec in se ustavim in ko imava pozornost greva naprej. Že čez nekaj korakov začne prehitevati: Povodec ne vleče, samo napne se iz povešenega povodca, ki ga imam kadar pravilno hodi. Pa še nekaj , zelo je firbčna, vse jo zanima , tako da jo moram večkrat dobiti nazaj , tako da jo ogovarjam.

Prosim svetuj mi kako bi izboljšala najine sprehode in povečala pozornost, saj jo moram posebej ogovoriti, da narediva nekaj vaj na parkiriščih. Lep pozdrav!
.......................................................................................................................................................................................................
Živjo!

...

Tale vprašanja ... komplicirano za odgovorit. Rad bi ti pomagal ampak takole, ko ne vidim ne tebe ne psičke je skoraj nemogoče. Na žalost nisem čarovnik. V tistem prehitevanju se izraža ogromno dejavnikov vajinega odnosa ... plus vpliv konkretnih motečih dejavnikov. Meni osebno ne vleče noben izmed štirih in po pravici povedano niti nisem temu dajal nikakršne pomembnosti. V urbanem okolju sem s psi manj kot bi to rabili, ker jih imam preveč, da bi jim zadostil socializacijske potrebe. Za povrh težko hitro hodim. Vseeno bi bilo za pričakovat, da bo nesiguren pes, ki ni najbolj vajen vrveža - BOLJ nagnjen k vlečenju .. a ne? ... Vidiš - pa niso!

Vzrok torej ni v tem kolikokrat in na kakšen način se sprehajaš s psom, kako ga potrjuješ in iz katere roke, kaj mu rečeš in kako naglas, na kakšnem povodcu je pripet (togi ali fleksi), itd. čeprav tudi to ni zanemarljivo. Najbolj je pomemben torej vajin ODNOS. Tega pa težko spremeniš v kratkem času. Ta se sestoji iz krdelnega odnosa (spoštovanje, upoštevanje) potem odnosa ustvarjenega preko igre(navezanost, zaupanje, potreba) in odnosa, ki je odvisen od tvoje splošne umirjenosti, doslednosti in zmožnosti obvladovanja situacije kjerkoli se že nahajata. Te zadnje lastnosti vodje krdela se seveda prepletajo tudi v prvih dveh naštetih odnosih.

Najbolj pomembno se mi zdi SPOŠTOVANJE vodje in ZAUPANJE vanj. Toda to je težko spreminjati, ker je vibracija ozračja - lastnost vajinega odnosa. Da ne bom preveč zapletel ... največja napaka se mi zdi tvoje OGOVARJANJE in OPOZARJANJE psičke. S temi "korekturami" izražaš le svojo nemoč in psici signaliziraš svojo neobvladljivost položaja. Toda tak odnos imaš že od začetka in psička te ima pogruntano tako kot si. Bolj kot se oglašaš - bolj ve, da lahko izkorišča razmere v prid svojega trmarjenja oz. vedenja, ki ji trenutno najbolj odgovarja - ne glede na tvoje zahteve in neučinkovite prepovedi na katere se požvižga. Zakaj jih torej nenehno uporabljaš?

Praviš, da zahtevaš položaj "poleg" po mestu. To je neprimeren sistem za urbano okolje saj nimaš okrog sebe sodnika, ki bi ocenjeval vodljivost na povodcu med neprekinjeno skupino po asfaltu. Tako si uničuješ narejeno poslušnost s trave ... za brez veze. Med sprehodom uporabi raje signal "Greva" ... "No pejt" ... "Počas" ali nekaj podobnega - psa pa na fleksi, da se lažje poigraš. Poslušnost imaš narejeno za 8 minut na poligonu kjer si večinoma brez skupine ... v mestu po asfaltu pa pričakuješ 20 minut stroge vodljivosti med kontinuirnim pritiskom nepredvidljivih motečih dejavnikov. Preterala si KOLIČINO. Zato moraš čas sprehodov nujno skrajšat in spustit kriterij na ohlapno vodljivost polno veselja in pozornosti nate. Nekakšno igrico se morata it, če hočeš, da je ne bo treba nenehno opozarjat.

Potrjevanje s hrano ji seveda ne zadovoljuje preusmerjanja pozornosti z močnejših dražljajev okolice ... NATE. Zato nekaj časa zdrži ob tebi in ji potrpežljivost kmalu spet popusti. Vzrok je verjetno v pretiranem kriteriju motečih dejavnikov glede na KOLIČINO - trajanje sprehodov. Le ti bi morali biti najprej skrajšani na mejo obvladljivosti ... kar pomeni, da so po izhodu iz avta sprehodi najprej dolgi le par minutk (2, 3, 4, 5 ... minut) kolikor psička zdrži v veselem razpoloženju s tabo. Sprehod naj bi ji na začetku pomenil le ponujanje neproduktivnega vedenja med ne preveč motečimi dejavniki saj hočeš psu dokazat, da so ti NEPOMEMBNI in čeprav prisotni - praktično nemočni napram tvojim "čarom" in nagradam.

Poskusi se samo hodit igrat kratke igrice in takoj, ko opaziš (najbolje že prej), da psički koncentracija pada jo pospraviš nazaj v avto. Ne ponujaš ji torej možnosti, da bi te ignorirala. To pomeni, da je najbolje, da izbereš zmerne moteče dejavnike (npr. pred Tušem) in jo poskusiš očarat z zmernimi kratkimi intervali igre, vmes pa menjave s hrano, zelo kratki deli pozornosti kakšne kratke vaje - elementi (usedanje, uleganje, igra pa spet in spet kratka vodljivost med neznanci in igra) ...3-7 minut in konec ... v avto. Iz tega sem jaz z zelo redkimi izhodi v letu dni naredil 20 -30 minut vodljivosti na sprehodu med močnimi motečimi dejavniki (ne vem, če poznaš Lj. središče BTC) brez kakršnegakoli pomisleka na vlečenje naprej - saj sem za psa glavni magnet med sprehodom JAZ. Leto in pol je kratka doba. Vsekakor pa sem vedno na sprehodu ... kot povsod drugod čimbolj ... TIHO! Psi me zato bolj opazujejo in bolj upoštevajo. Upam, da sem ti dal vsaj kakšno uporabno misel čeprav se zavedam, da so moji psi drugačne pasme in imam z njimi drugo vizijo kakor, da se sama maksimalno trudiš.

LP Nikita & A- jčki

TRENUTNI REZULTAT;
Dan je bil lep, bila sem skalmirana in s psičko sem se res sprehajala. Na začetku me je nekajkrat prehitela, ustavila sem se ... in ko je bila spet z menoj sva nadaljevali. Ponavljala sem si, da se mi res nikamor ne mudi. Priznam ti, da sem resnično po dolgem času uživala.

PONOVNI NASVET ...
Tole je lepo prebrat čeprav so samo črke. Če si bila sama zadovoljna pomeni, da si se vsaj zdaj poskušala postavit med sprehodom tudi v njeno vlogo - tvoje psičke, ki se ji dejansko nikamor ne mudi in mogoče opazila, da prehiteva bolj iz neugodja kot iz egoizma. Če si bila to sposobna začutit enkrat potem ne vidim razloga, da ne bi še kdaj in mogoče čedalje večkrat.

Pazi le na nekaj; SPREHOD naj bo psici nagrada ... kar pomeni, da vsaj v fazi učenja ne pride do njega prevečkrat. Če bo non stop na sporedu bo začela spet s prehitevanjem odsevati monotonost vajinega odnosa. Dovolj bo zaenkrat mogoče 1x - 2x na teden in glede na odziv vajinega KOMUNICIRANJA med sprehodom čez mesec, dva ali tri mesece šele pridružiš DO 3 sprehode na teden kar pomeni, da je včasih še vedno lahko samo eden. Vem da ti bo to mogoče premalo ... ampak edino tako ohraniš smisel nagrade. Vsak dan ... to ni nagrada ampak nuja, obveza - tega pa ne želiš. Ko bo starejša, bo razumela tudi mogoče 4 sprehode na teden ali celo 5 ... kar pa je že GORNJA MEJA!!! Zdaj, ko je mlada ji še ni razumljiva počasna hoja človeka in če ni medsebojne povezave je normalno, da prehiteva saj išče smisel v napredovanju, vohljanju in spoznavanju okolice, ki jo psu z nezainteresirano hojo dejansko ponujaš. Skratka velik napredek in preskok v razumevanju v samo 2 dneh. BRAVO!

P.S. Slike s sprehoda po mestu v našem arhivu enostavno ... ni.

Nikita & "A" ... jčki

SEMINARJI ... SEMINARJI ... SEMINARJI

2010-12-21T01:38:00.000-08:00

Hi!

Januarja je Mia Skogster v Ajdovščini, februarja ima Peter Scherk na Dunaju dvodnevni seminar, marca pa imate DPBO finca Koskensala. Ker žal nimam denarja za vse, mi prosim svetuj za katerega se naj odločim.

Hvala!
..........................................................................................................................................................................

ODGOVOR; Ti seminarji me nikol niso zanimali, ker s tem dokazuješ, da nimaš moči in ne volje, da bi spoznal SVOJEGA PSA.

...

Pomisli malo s svojo glavo; če bi TI dosegal rezultate na tekmah (ki so na oko lepe ... treningi pa lahko nasprotno tej sliki in rezultatom ... zgrožujoči in neuporabni za tvojo psičko, ko vidiš kako pridejo do te slike) kot jih dosegajo "oni" ... a bi bil po vsem dolgoletnem trudu, neštetih tisočih evrih stroškov, vse sekiranjih na treningih ... PRIPRAVLJEN RADODARNO nekomu (ali celo večim njim) za "borih 200eur" povedat vse ali samo del ... ali mogoče raje SAMO DELČEK - za katerega dobro veš, da ne more nikomur koristit v taki meri, da bi si nekdo kaj pomagal ??? ... TOREJ VSE za kar si sam rabil 20 let!!!

To je podcenjevanje. A si predstavljaš, da so tako naivni??? Verjemi, da so veliko bolj prebrisani kot ti in da ti ne bodo pokazali nešteto malih zvijač, (ki itak palijo samo na njegovem psu, ki ga ti nimaš); ZARADI KATERIH TI PRIDEŠ na "seminar". Tam ti prodajajo samo zgodbice, filmčke, uživajo v tem, da jih občuduješ in v tem, da si ves navdušen nad delom in vajami - rezultati NJEGOVEGA psa. To oni rabijo ... in zato prirejajo seminarje, da se ponovno in ponovno dokazujejo pred ubogo rajo, ki ji itak ne morejo in ne želijo iskreno pomagat. Tekme prehitro minejo in rabijo potrditev "malih obožujočih kinologov" povrh tega pa ne zanemari še ene malenkosti ... tistih dva do tri tisoč evrov na vsakih toliko tednov jim mogoče pride tudi prav. In kaj boš od vsega tega blišča pod reflektorji njegovih uspehov odnesel svoji krasni psiči domov TI?

Če bi ti hotli ISKRENO pomagat in te kaj naučit s TVOJIM PSOM ... dobro vejo - da to ne gre v dveh dneh ampak bi rabili vsaj dve leti, če ne pet! Te želje nimajo in ne namere. Verjemi, da ne. Zelo malo je takih, ki bi ti radi resnično kaj pomagali ... jih ni. V naši IPO kinologiji ne. Zato jaz vseskozi povdarjam, da se uči od svojega psa - to je največ kar te lahko nekdo nauči, ki ti hoče zares pomagat. Ampak, ker vsi hodijo na seminarje in se prijavljajo ... se prijavljaš tudi sam, da ne boš "kao" slabši.

...

Če bi se rad kaj uporabnega naučil in bil boljši ... OPAZUJ bolj podrobno svojo psičko, ki je zlata vredna. Vse znanje, ki ga iščeš ... se skriva v NJEJ! Spoštuj ta dar narave in se tej veličini pokloni do tal. Zahvali se psički za vsako malenkost, ki ti jo pokaže ob tvojih napakah in se uči na njih. Enak sistem so imeli tudi "Oni" ... zato so se nekaj naučili - ampak zavedaj se, da BLIŽNJICE NE OBSTAJAJO! Poti moraš prehodit sam. Če boš dopustil, da te bo celo življenje nekdo vodil za roko in kazal pot, boš MOGOČE prispel do cilja ... ampak, ker boš slep in vmes ne boš videl in ne vedel kje in zakaj hodiš ... boš na "cilju" odprl oči in videl ... da si na začetku. Tam od koder si se pustil odpeljat za roko. Ponudi in zaupaj jo raje svoji psički. Ona je iskrena.

Nikita

Namen takih seminarjev je zgolj in samo DRUŽENJE kinologov, kar je sicer tudi lepo. Samo, da si tega očitno ne znamo več privoščit sami (brez tujih vzpodbujevalcev) zato smo jih pripravljeni mastno plačevat namesto, da bi si jih privoščili sami med sabo v iskrenem prijateljskem vzdušju in to lepo ... zastonj! Še bodo prihajali.

Sam si še nisem privoščil niti enega tovrstnega "seminarja" niti si ga ne mislim, ker preveč spoštujem svoje pse in neprecenljive izkušnje z njimi.

"Daj človeku ribo in nahranil ga boš za en dan. Nauči ga loviti ribe in nahranil ga boš za celo življenje!" ...

VPRAŠANJE in ODGOVOR

2010-12-13T04:03:00.000-08:00

IGRA, IGRA in še ... IGRA ...

Glede na specifičnost problematike igre med aktivnim psom in perspektivnim vodnikom začetnikom, izpostavljamo dialog ... ki bi bil v primeru manj ali slabo aktivnega psa malenkost drugačen - a v psihologiji razmišljanja zelo podoben. Odvisno od kombinacije temperamenta psa in temperamenta vodnika.

Pozdravljeni,

več kot berem Vaš blog, bolj mi je jasna pasja psiha. K boljšemu razumevanju pripomoreta tudi inštruktor in inštruktorica v pasji šoli (reševanje). Način dela, ki gre v smeri, da naj se psa uči misliti in da se mu pusti lastno iniciativo se mi zdi fenomenalen. Opažam tudi, da na začetku traja malo dlje, da pogrunta, zakaj gre (vsaj pri moji je tako, da ne bo kdo prizadet, če njegov pse hitreje šteka, pa tukaj ne mislim Vas), tako osvojeno znanje dalj časa drži. Vse bolj všeč mi je tudi kliker. Učenje trikcev z njim je super in res enostavno.

Sicer pa se sedaj 8. dan goni in kar močno krvavi. Ker se mi zdi, da ima sedaj v prvem planu vse drugo kot resno šolanje, pasje šole ne obiskujeva, ampak se doma učiva trikce (v tem je osvojila že 3) in delava podlago za usmerjanje na daljavo s pomočjo stožca. Kljub temu sama pogrešam resno in usmerjeno šolanje psa. Me je zgleda zagrabilo, kar se mi zdi samo fino.

Za Vas imam pa par vprašanj, za katera Vas prosim, če mi lahko odgovorite - vnaprej hvala. Sedaj ima psička 9 mesecev. Od kar je pri nas je popolnoma nora na vse igrače brez izjeme. Ves čas ji je bilo treba metati (tudi potem, ko je prišla s sprehoda) in je na to komaj čakala. Sedaj pripribižno 2 meseca nazaj se je stvar obrnila. Všeč so ji samo določene igrače (kosmate, s kožuščkom, tista lopata za pod rito za sankanje, tiste, ki jih prvič vidi, ji drugič niti niso več zanimive). Za ostale se niti ne zanima. Za prinašanje se zanima nekoliko manj, kar mi da kar misliti. Razmišljam, če sem kaj kje polomila, pa ne pridem do konca, ker se mi zdi, da prav na to ful pazim. Edina varianta se mi zdi, da se je malo naveličala, kar mi potrjuje tudi dejstvo, da če vse igrače umaknem, tako da ne more do njih, začne lajat in cvilit. Tudi ko sva zunaj pobira vse palice in jih z veseljem prinaša ter nosi okoli. Tudi sicer se je umirila. Zgleda kot da gonitev tudi vpliva na vse skupaj. Ali mi lahko prosim poveste, kakšno je Vaše mnenje o tem ter kako dobiti nazaj njeno močno voljo do igranja in prinašanja ?

Ali imate morda še kakšno idejo, kaj uporabnega (šolskega) početi z gonečo psičko ?

Vnaprej hvala in lep pozdrav!
xx
....................................................................................................................................................................................................................

ODGOVOR;
Goneča ali negoneča ... to je isto. Razlike je mogoče 5%, skoraj nič - mislim kar se tiče ukvarjanja, dela ... drugo je prosto tavanje (tam se opazi, da je malo bolj zmešana). "Resno šolanje" ta izraz mi ni bil nikoli všeč, ni pravi. Pes na tvoje "šolanje" ne gleda kot na šolanje. Če hočeš karkoli ustvarit iz nje se vedno postavljaj v njeno kožo in ne svojo.

Z igračami si očitno pretiravala zaradi svoje egoistične želje po "noro veselem" psu. Vsakega luštnega mora bit enkrat konec. Prej, ko določiš konec igre - bolj kot vodnik pridobivaš na vrednosti in zanimivosti za svojega psa. Bremzaj se malo bolj. Prišla si S SPREHODA pa še kar doma nadaljevala z igro. Kje je smisel in cilj takemu početju? "Ves čas ji je bilo treba metati" ... psica te ima za pepčka in ti ji nasedaš in ji ustrežeš na vsakem koraku. Vodnik je tisti, ki mora imet svojo mejo in mero ... pes je pes, on je nima. Ko se naveliča ti enostavno da dvojko in gre po svojih opravkih. Zakaj TI tega raje ne narediš? Psica je od vseh možnih igrač že čisto razvajena in nazadnje ji bo zanimiv le še ovratnik iz pravega krzna na tvojem plašču. Za prinosilo se še zmenila ne bo.

......

Igra je samo INSTRUMENT!!! s katerim psa motiviraš za opravljeno delo ali nadaljevanje dela. Ampak v tem moraš postat pravi perfekcionist glede na posameznega psa. Igro moraš znat vedno neusmiljeno "rezat", če hočeš imet psa nabrušenega nase. To si dobro zapomni in ne glej kaj drugi počnejo s svojimi psi. Tvoja je naspidirana, igro zmanjšaj vsaj za polovico, če ne 2/3!!! Igrače imej poskrite, pospravljene, pod kontrolo. Stare igrače po določenem času pridobijo na veljavi, če jo le nekaj časa ne vidi. Bolj kot je pes naspidiran, MANJ se moraš igrat. Igra ne sme postat sama sebi namen. Njen namen je na začetku Motivacija, kasneje Potrditev, in še kasneje Motivacija za nadaljevanje dela ... če hočeš z igro kaj dosečt drugega kot samo lajhanje psa na sprehodih. To zna vsak pes iz bloka in ni neka umetnost.

Kaj od resnega šolanja delat z njo, ko se goni in ko ni tečaja? Najbolje samo trikce ... pa še to ne pretiravaj. Bo kasneje tolk bolj naspidirana na terenu. Pomembno je samo to, da ustvarjaš in ohranjaš aktivno podrejenost in navezavo nase - to pa so trikci dovolj. To, da te je "zagrabilo" okrog šolanja NI fajn za psa. Moraš se brzdat in se distancirat od želje po ŠE. Ta želja mora prihajat IZ PSA!

Nikita
...........................................................................................................................................................................................................

100 x hvala. Mi je dalo mislit ... Ko ti nekdo pove in razloži točno tisto, kar najbolj potrebuješ, kot da bi se poznala že vrsto let, ni nič več težko. Hvala !!!

Lp ... xx

Upam, da bo ta splošen dialog komu kaj pomagal pri razmišljanju in poglabljanju v nešteta vprašanja "ZAKAJ?".

SPREMINJANJE RAZMERJA

2009-12-31T05:51:00.000-08:00

...

1 mesec ............................................. 10 mesecev

OD MLADIČKA ... DO ODRASLEGA PSA

Zavedam se, da imam v kinologiji neponovljivo priložnost, da se naučim na "vzorcu" ... zdaj še mladičev, kar največ od svojih psov. Adrenalin, ki me spremlja vsak dan od ranega jutra do večera, ko se preneham ukvarjati s psi, je tisti, ki mi daje krila, močno voljo in veselje.

Snemanje TV oddaje

Vztrajati v amaterski "popolnosti" ugotavljanja trenutnih sposobnosti psov, ki se spreminjajo tako rekoč IZ DNEVA V DAN in se jim PRILAGAJATI enako "iz dneva v dan" je sicer naporen izziv za vsakekga kinologa - zame, kot začetnika, ki težko hodi, še posebej! Nepredstavljivo. Tu je potrebno še stikalo za pretikanje med enim in drugim psom. Med enim in drugim karakterjem. Med tako in drugačno osebnostjo ...

"Alphaa Reisenadler"

"Kaj me bo presenetilo danes?", ... "Kaj mi skušajo živali dopovedati vsak dan posebej?", ... "Se bom česa od njih naučil danes?", ... "Bom deležen prijetnega presenečenja ali bom razočaran?", ... "Kakšen jezik naj uporabljam?", ... Naj med učenjem lajam in renčim, naj govorim ali naj bom tiho?", ... "Sem še človek - ali že pes?", ... "Me psi danes sploh potrebujejo?", ... Ali si me sploh želijo v svoji družbi?"

"Astorr Reisenadler"

Redko kdo od vzrediteljev ima priložnost opazovati svoje leglo v razvoju tja do dveh, treh let - ko naj bi pes počasi odrastel v izgrajeno in definirano osebnost. Sploh pa ima le redkokateri vzreditelj v celi Evropi priložnost opazovati podaljšano spreminjanje razmerja v leglu ter trenutnih sposobnosti PSOV DELAVNE PASME - ker je treba, kot vemo z vsakim posebej ... DELATI! Govoriti je namreč lahko, sploh ljudem ki drugega v kinologiji ne počnejo. Marsikdo bi rekel: "Kaj pa je to takega? Saj z vsemi delaš iste bedarije! Rezultat mora biti zelo podoben!!! ... - zelo enako slab ali kvečjemu povprečen."

"Arcas Reisenadler"

PA NI RES ...

Rezultat z različnimi psi iz istega legla in ob zelo podobnem delu ISTEGA VODNIKA - je lahko povsem drugačen, od psa do psa. Zakaj? Prav zaradi nesposobnosti optimalnega prilagajanja vodnika (v tem primeru mene - BUMBARJA!) na vsako izmed živali - saj je vsak od bratcev in sestric SVOJ SVET!!! Zase!

Ne glede na to, da imajo ISTO MAMO, ISTEGA OČETA in ISTE PREDNIKE. Psa ne briga kaj je všeč njegovemu bratcu ali sestrici! Vsak hoče celega vodnika SAMO ZASE in to samo na tak način, ki mu osebno odgovarja. To je dokaz, da je učljivost psa odvisna samo od naših sposobnosti prilagajanja. Sposobnosti VODNIKA! Si je to tako težko priznati? Vsekakor je lažje krivdo za svojo nesposobnost zvaliti na svojega psa! To nas počne velika večina - na žalost še vedno.

Kako se mi bo uspelo znajti v tej novi vlogi učenca - za zdaj še ne vem. Vem samo to, da v tej novi vlogi "podaljšanega vzreditelja in spoštljivega učitelja" - zelo uživam in da bom dal vse od sebe, da bi uživali skupaj z mano tudi moji psi! Od njih se pravzaprav učim največ sam in to je tudi moj skromni cilj. SEMINAR S PSI - VSAK DAN POSEBEJ - BREZ PREGOVARJANJA - V ŽIVO! Po treningu vedno umazan, žejen, utrujen - pa vseeno srečen in vesel.

VEČNA UGANKA:
Kateri izmed mladičkov, ki so pripravljeni za oddajo bo najbolj prosperiral v svojih sposobnostih napram drugim bratcem ali sestricam iz istega LEGLA?!? Je samo srečna roka tista, ki izbere mladička z najboljšimi delovnimi zasnovami ali morda obstaja kakšen znak, vedenjski vzorec ali obnašanje po katerem lahko ocenimo prilagodljivost psa na določenega vodnika in obratno? Pri 2 mesecih starosti? Je to možno? Že tako kmalu?

VSAK PES JE DOBER!
Tu ni dvoma. Vprašanje je le - v kakšni meri smo se sposobni in pripravljeni tako močno prilagoditi njegovemu karakterju (ki pa ga - roko na srce - V LEGLU lahko izbiramo), da bo pes sposoben pokazati svoje maksimalne sposobnosti in zmogljivosti. Psu na žalost ne moremo dodajati tistega česar v sebi nima ... zato potrjujemo in s tem JAČAMO tisto vedenje, ki ga je zmožen ponujati. Ne razmišljamo pa o tem kako lahko zelo hitro uničimo tisto - KAR PES V SEBI IMA! , ko od njega zahtevamo preveč naenkrat.

Tudi ljudje nismo dobri vsi - V VSEMU!
Tiste kvalitete, ki jih naš pes nosi je prav, da povdarjamo in gradimo psa na osnovi njih ter mu ponudimo različne priložnosti samodokazovanja v okviru teh. Toda ... vedno želimo izbrati najboljšega mladiča zase - za svojo kožo, za svoj karakter, za svoje potrebe, za izpolnitev svojih pričakovanj ... in na žalost ne pasjih! V kakšnega psa bo torej zrasel naš mladič? Če ima pes rodovnik to lahko samo predvidevamo - toda osebnostne razlike so lahko ogromne. Geni se nepredstavljivo poigravajo med sabo in se "borijo" za svoj obstoj. Narava je nepredvidljiva in ravno v tem je čar genetike.

ODRAŠČANJE PSA po fazah razvojnega obdobja je pogojeno seveda z našim obnašanjem do njega. Tu na vsakega posebej vpliva tudi okolica, ki je pri različnih vodnikih povsem drugačna. Vsak od nas ima svoje življenjske navade in svoj pogled na življenje s psom. Mladički se bodo že zaradi tega razvijali drugače - kot bi se pri ISTEM VODNIKU v ENAKIH DELOVNIH POGOJIH z ENAKIM DELOVNIM PRISTOPOM - takim, ki je za psa čimbolj naraven, nevsiljiv in nevtralen.

Recimo, da so zdaj pri nas enaki pogoji za vse "šolarje". Kdaj torej nastopi tisti čas, ko lahko zagotovo rečemo: "ZDAJ bi moral izbrati mladiča!", ... "ZDAJ se z gotovostjo vidi kdo je kakšen!", ... "TO JE PES, ki ga že tako dolgo iščem!", ... "NI DVOMA - TA BO MOJ!"

Moje sedanje izkušnje spreminjajočega se obnašanja, odzivanja na delo s človekom, nihajočega odraščanja ob enakem oz. zelo podobnem PRILAGODLJIVEM delu z vsemi psi - skrbno beležim in jih bom seveda radodarno delil z vami. Še vedno sem namreč naivno ponižnega in spoštljivega mnenja do psov, da se lahko po sicer zelo tenkočutnih vzorcih da ugotoviti morda tudi že v leglu, ki je nared za oddajo, kateremu mladičku smo najbolj pisani "na kožuh". Tu namerno ne dajem povdarka na tem, kateri pes je za nas "najbolj primeren" ampak obratno - zaradi tega, da že v štartu ne delamo poglavitne napake, ki nas ponavadi tepe po glavi celo "pasje življenje".

"Alyx Reisenadler"

DRAGOCENE INFORMACIJE!
Pa poglejmo recimo naša dosedanja opažanja o razvoju posameznih mladičev. Po posameznih mesecih odraščanja bom naštel po imenih pse od najbolj atraktivnega proti takrat na videz najskromnejšemu. Vsi vodniki se imamo ponavadi za superiorne in iščemo zase vedno "najboljšega psa" v leglu kar je popolnoma neprimerno. Zavedajmo se dejstva, da je za določenega vodnika ravno "najskromnejši" pes v leglu najprimernejši in spet za drugačnega vodnika "najatraktivnejši" pes mogoče neprimeren:

Starost - 1 MESEC: 1.ALYX (tako psihično kot telesno močan, dominanten, nepremagljiv v raznih igricah, le psička Alphaa mu vzbuja neko spoštovanje in neko mejo v dokazovanju dominantnosti) 2.ARCAS (zelo glasen, vztrajen pri "borbah", neumoren in hiter kot blisk pa vseeno štorast) 3.ALPHAA (mirna, aktivna, sicer telesno šibkejša, plensko precej nezaineresirana, rahlo odmaknjena) 4.ASTORR (miren, precej odmaknjen, podredljiv, sicer zelo igriv in nežen pa vseeno pripravljen resno zarenčati in pokazati ostre zobe, ampak samo, če je bil res primoran v to)
Starost - 2 MESECA: 1.ARCAS (žilav, zelo vztrajen, neumoren in hiter, krdelno zelo navezan na človeka, crkljiv pa vseeno zelo oster) 2.ALYX (še vedno psihično in telesno najmočnejši, krdelna navezava na človeka porazna, samosvoj, neobvladljiv, že malenkost "hudoben", trmast, a vseeno nežen v duši) 3.ALPHAA (mirnejša, plensko precej nezainteresirana za žogice a izredno močna in nepopustljiva na samem plenu "pada mrak na oči", krdelno najslabše navezana, rahlo odmaknjena, precej necrkljiva) 4.ASTORR (krdelno zelo navezan na človeka, mile narave, srednje igriv, plensko srednje zainteresiran, nežen, lahko podredljiv)

"Arcas Reisenadler"

Starost - 3 MESECE: 1.ALYX (postaja vse hitrejši, plensko izrazito dobro usmerjen, krdelna navezava na človeka se počasi izboljšuje vendar še vedno najslabša, delni strah pred prehodom jarka, psihično ne več najmočnejši, hudobije in trma precej popuščajo, zelo skoncentriran na sodelovanje, samostojen) 2.ALPHAA (psihično najmočnejša, tudi plensko vse močnejša čeprav še vedno najmanj zainteresirana, samostojna, hitra, krdelno zelo navezana na človeka, ne preveč nežna, neizčrpna moč) 3.ARCAS (plensko zelo dobro usmerjen, borbenost in "trganje" plena rahlo popušča, krdelno zelo dobro navezan, postaja zelo "štorast", neroden kot kura, strah pred stopnicami) 4.ASTORR (opažam, da pes zelo hitro napreduje V VSEMU!, sicer ne izstopa ampak želja po sodelovanju je zelo velika, plensko dobro usmerjen vendar popustljiv, krdelna navezava na človeka najboljša!, miren, crkljiv in lahko podredljiv)

"Alyx Reisenadler"

Starost - 4 MESECE: (VLADA PRECEJ IZENAČENO STANJE) 1.ALPHAA (samostojna, korajžna, krdelno zelo navezana na človeka, socializirana, poslušna, hitra, plensko vse boljša pa vseeno nazaupljiva in izredno nepopustljiva, ne najhitrejša) 2.ASTORR (zelo velik napredek; plensko najbolje skoncentriran čeprav še vedno rahlo popustljiv vendar ne pod obremenitvijo, zelo hiter, najmočnejša želja po sodelovanju, čedalje bolj korajžen, skoncentriran na delo, socializacija mu ne predstavlja nobenih problemov) 3.ALYX (postaja zelo nezaupljiv, zbegan, plensko sicer izvrsten, močan in korajžen, nepoustljiv, koncentracija na delo malenkost padla, socializacija mu dela velike probleme, spet zelo samosvoj in trmast kot bik!!!) 4.ARCAS (plensko izredno močan in nepopustljiv, krdelna navezava na človeka zelo padla, slabo skoncentriran na delo, nevzdržljiv, neroden, motijo ga vonjave, začel se je bati višine, strah pred stopnicami ne pojenja)

"Alphaa Reisenadler"

Starost - 5 MESECEV: 1.ASTORR (zelo učljiv, uravnovešen, skoncentriran na delo, zainteresiran in željan, navezan na človeka, vse močnejši in korajžnejši, brez strahov, neumoren falot toda še vedno zelo nežen, socializiran, samostojen) 2.ALYX (stvari se postavljajo počasi nazaj, našel svoje mesto v krdelu, veliko prijaznejši, učljiv, socializacija hitro napreduje, brez strahov, hiter kot blisk, plensko zelo skoncentriran, izredno močan, veliko bolj za upljiv, pri delu zelo vzdržljiv in samostojen, malenkost samosvoj, zelo izzivalen) 3.ALPHAA (zelo dobra psička z nekoliko nižjo koncentracijo pri delu, plensko najmočnejša v leglu, malenkost nezaupljiva, zainteresirana, s srednjo željo po delu, koncentracija na žogice izredno poskočila zato rahlo nezaupljiva, brez strahov, socializirana, malenkost samosvoja) 4.ARCAS (zmešan do skrajnosti, nepotrpežljiv, neroden kot kura, plensko zelo močan, izredno poskočen, hiter vendar nezaupljiv, glasen, otročji, samosvoj, socializiran, "naspidiran", strah pred stopnicami je kar naenkrat izginil, še vedno se boji višine - vendar že manj, rahlo izzivalen)

"Astorr Reisenadler"

(IN VSE TO ... OB ZELO PAZLJIVEM DELU Z VSEMI ŠTIRIMI)

Kot vidimo je po oceni v leglu na termin oddaje novemu lastniku - pes s prvega mesta atraktivnosti V SAMO 3 MESECIH zdrknil na trenutno zadnje ... po naši laični oceni. Pes iz takorekoč zadnjega mesta pa je napredoval na trenutno PRVO MESTO - po naši oceni. Zanimivo!

Je to ... TO? Je zdaj že čas, da določimo No.1 psa v leglu? Po gornjem sodeč - morda še ne. Pustimo se presenetiti - spoštujmo naravo tako kot je - z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Poskušajmo se ji predvsem prilagoditi. Naj izžareva svojo lepoto v SVOJI in ne naši luči.

Starost 6 - MESECEV: 1.ALYX (bister fant, ekstremno močan na plenu, dobro razume menjavo, hiter kot strela, skoncentriran na delo, zelo vzdržljiv, poln želje, socializacija vse manj problematična, izzivalnost svojega vodje v mejah normale, nepredvidljivi dogodki ga hitro zmotijo) 2.ASTORR (zelo "naspidiran" fantek, malenkost nežnejši ugrizi, krdelna navezava odlična, hitro učljiv, zelo poskočen, skoncentriran na plen in hrano, brez strahov, zelo stabilen pes, socializiran) 3.ALPHAA (psička z velikim potencialom, plensko izredno močna, stabilna, čedalje bolje razume menjavo plena, malenkost slabše skoncentrirana na delo, zelo hitro učljiva punčka, samostojna, krdelna navezava se izboljšuje, socializirana) 4.ARCAS (vse manj otročje neroden, bolj zainteresiran za delo, velika želja po preskokih in gibljivosti, vse bolj aktiven pri igri in na plenu, še malo nezaupljiv do menjave osvojenega plena, prilagodljivost narašča, strah pred višino popušča, socializiran)

Starost 7 MESECEV: 1.ALYX (razvoj napreduje skladno z odraščanjem, ostaja No.1 v vsemu, menjava plena mu kar naenkrat dela manjše probleme, samosvoj značaj počasi izginja, zelo predan delu, priznava le svojega vodjo) 2.ASTORR (ugrizi se izboljšujejo, čedalje bolj korajžen, ostalo nespremenjeno) 3.ALPHAA (kar naenkrat zmešana kot kura ... samo norela bi, poskusi ignoriranja vodje - toda ne pri delu, tam zelo zbrana, natančna in skoncentrirana, zelo visok prag obremennljivosti, nizek prag vzdržljivosti ... hitro ima zadosti) 4.ARCAS (zaostanek za drugimi hitro kopni, pes se počasi umirja, vse bolj skoncentr iran in zainteresiran, hitro dohiteva ostale v vsemu, strahovi končno izginili)

"Arcas Reisenadler"

Starost 8 MESECEV: 1.ALYX (iz samovoljnega in zelo samosvojega malčka počasi raste pes izredno predan delu in svojemu vodji, vsa potrpežljivost ob "dnevnih muhah" se hitro obrestuje, pes močno ceni vsak trenutek - ki mu ga namenim, ima izredno bliskovit odziv na premikajoč plen, neverjetno točne in polne energične ugrize, odrivi in skoki neverjetno eksplozivni, se zelo hitro uči in si stvari zapomni praktično "čez noč", zelo crkljiv in zamerljiv, socializacija mu še vedno ni ljuba stvar) 2.ASTORR (neusahljiv vir energije, vedno pripravljen na akcijo, zelo točen in zavzet pri sodelovanju, zelo stabilen in odporen, nezamerljiv kužek, hiter, vedno vesel in poskočen, po srcu zelo nežen fantek, najbolj univerzalno obetaven) 3.ALPHAA (zelo nagonska psička, ki rabi predvsem ... čas, da odraste, v njej se skrivajo mnoge vrhunske kvalitete le počakati je potrebno, da dozorijo ... brez prehitevanja, nujna je potrpežljivost, tenkočutnost in postopno dodajanje snovi v zelo majhnih korakih, nima potrebe po crkljanju, stabilna in smešna psička) 4.ARCAS (zahteva največ potrpljenja in mirnih živcev, pravi lepotec, ne razmišlja prav dosti, socializiran in crkljiv, mladostno površen, zelo hiter in oster pes, ki bo zelo dober čuvaj ... je že(!), rabi svoj čas)
Starost 9 MESECEV: 1.ALYX (doslednost pri delu s takim psom je izrednega pomena, že vsako najmanjše popuščanje takoj izkoristi v svoj prid ... predvsem za izkazovanje lastne pomembnosti, socializacija mu ne dela več bistvenih problemov, v delu je "avion!") 2.ASTORR (meče ga puberteta - do skrajnosti (!), vse korajžnejši, poskočnejši in vse glasnejši, vse že vnaprej ve' in je "najpametnejši," prava nadloga ... ko ga hočeš dat npr. samo lulat, potrebni mirni živci) 3.ALPHAA (puberteta narekuje manjšo količino dela saj jo po določenem času hitro premoti kakšna vonjava, kar naenkrat se boji nepredvidenih večjih motenj v prometu ali socializaciji ... potrebno predvidevanje reakcije in kompenzacija s primerno nagrado, pri delu sicer zelo energični in hitri ter na tančni odzivi) 4.ARCAS (napredek se še kar vidno stopnjuje in v določenih segmentih kotira celo na drugo mesto (!)... takoj za Alyxom, pes se ves čas zelo "visoko nosi" - gospod (!), potrebna velika mera doslednosti in potrpežljivosti ter potrpežljivega uveljavljanja avtoritete na miren način) MLADIČI TEHTAJO 15-18kg.

VMESNI KOMENTAR:
Kot opažamo, vlada od 6 meseca starosti naprej navidezno stanje "status quo" brez bistvenih sprememb v RAZMERJU med mladiči kot rezultat dela. Kaj pa se dogaja v psih znotraj njih ... tega se ne zavedajo niti sami. Obstaja zelo velika verjetnost, da se to razmerje še dalj časa ne bo spremenilo. Toda vedeti je treba kaj sploh vrednotimo kot "razmerje" oz. v čem sploh ocenjujemo razliko med mladiči. Gre torej za TRENUTNE DELOVNE SPOSOBNOSTI - ATRAKTIVEN VIDEZ ... kot, če bi jih ocenjeval nekdo tretji, ki bi z nevtralnega stališča pogledal trenutni rezultat dosedanjega dela s posameznim psom in NE dolgoročno kapaciteto, ki jo pes dejansko hrani v sebi. Zato samo "razmerje" dejansko še nič ne pomeni v primerjavi s tem kako se bo pes obnašal ko odraste, ker bo do starosti 3-4 let lahko še milijon malenkosti, ki bodo zaznamovale vsakega posebej. POVRHU TEGA NI VSAK PES ... za vsakega vodnika!

Mogoče je veliko bolj pomembna psihična stabilnost, ki jo vseskozi tudi spremljam in ugotavljam ... oz. "uravnovešenost in univerzalnost psa" saj lahko "pomankljivosti" v osebnostnem karakterju kasneje ob povečani količini dela pustijo določene "vedenjske brazde", ki zaznamujejo psa za celo življenje (seveda je vse rezultat NAŠEGA početja). Ravno tako ni iz ocenjevanja vidna dejanska razlika med psi, ki lahko rečem, da je v določenih pogledih malenkostna spet v drugih pa ogromna in nepremostljiva. Toda na osnovi nečesa je pač potrebno postaviti kriterije, da lahko ocenjujem razliko. In za to osnovo sem vzel "trenutno delavno sposobnost"- atraktivnost. Vse te razlike so torej že med mladiči ISTEGA LEGLA ... pri istem vodniku in ob zelo podobnem delu. Si predstavljamo kakšne variacije nastopijo šele, ko so psi pri različnih vodnikih, ki delajo vsak v svojem okolju in vsak na svoj način. Si lahko torej priznamo, da smo iz svojega psa uspeli potegniti njegov maximum?

Mladiči so v "nori puberteti" in hormoni poskrbijo, da je vsak dan kaj novega v njihovem obnašanju. Trenutna "modna muha" je noro vrtenje okoli osi ob lovljenju lastnega repa in "košnja trave" v krogih. Izredno težko se je opirati na kakršnekoli odzive. Marsikaj težko izgrajenega je včasih videti, da se sproti podira. Je torej sploh pomembno kako so se obnašali in "delali" kot mladina? Bi moral naš mladič že več znati podobno kot nekateri, ki znajo že "poleg" in skoraj vse vaje? Bi moral biti morda bolj strog do njih? Je bil ves moj trud do zdaj morda zaman? Je bila od vsega pomembna le vzpostavitev igre in odnosa ali je tudi to nepomembno napram trenutnemu rezultatu učenja? Se nam zelo mudi? Je pri mlademu psu pomemben zunanji videz "odraslosti" skozi delo, ki nam je vsem tako všeč? ATRAKTIVNOST? Sploh v zgodnji dobi, če že ne v samem leglu malčkov, ko so še pri mamici? Seveda nikakor NE! Pomembno je samo to, da pes skozi sodelovanje uživa in mi z njim.

Saj res! Kako pa mamica gleda na ves ta NORI direndaj okrog hiše? Šokirana do skrajnosti!!! "Kaj je zdaj to?", "Kdo so vsi ti psi okrog mene kar naenkrat?" ... Niti sanja se ji ne več, da so njeni otroci! Najraje bi jih ugonobila. Odvratni so ji, ker ji delajo konkurenco na vsakem koraku. Že vse njihove vonjave ... kaj šele vrstni red in potek "treninga", hranjenja in vrstni red sprehodov. Šok, da mu ni para! Mami psici ni mar kaj bo z mladiči, ko ti zapustijo leglo. Še en dokaz več, da je pes EGOIST in gleda samo nase ... zato jih ne gre primerjati z ljudmi.

Pes ni del naše družine - ampak DEL NAŠEGA KRDELA!

Prav je, da spoštujemo naravo tako kot je. Ljudje smo pač ljudje in psi so ... NIČ VEČ IN NIČ DRUGEGA KOT PSI ... čeprav nam marsikdaj pomenijo celo več kot ljudje. Zato se jih moramo tudi potruditi RAZUMETI kot pse ... IN JIH SPOŠTOVATI ... kot pse! Ne kot ljudi kot to marsikdo nevede ali zavedno počne ... pes pa mu slej ko prej pokaže in dokaže, da je (hvalabogu) samo PES! Zato nam vsem tudi toliko pomeni saj v svoji iskrenosti krepko prekaša človeka.

Starost 10 MESECEV: 1.ALYX (še vedno prvak v delu, najvzdržljivejši, največ energije, vsako stvar vzame zelo zares, zelo dober učenec ki ceni vsak trenutek z vodnikom, sam izsiljuje delo in v njem ekstremno uživa ... kar preveč odrasel za svojo starost) 2.ALPHAA (psička počasi prihaja k sebi, sicer še z manjšo delavno vzdržljivostjo že malenkost prednjači pred dvema bratcema, lepo skoncentrirana in umirjena pri delu čeprav samo za krajši čas, plenski nagon izvrsten, vse korajžnejša, krdelna navezava opazno narašča, zelo odločna, nezamerljiva, zna se potegnit zase) 3.ASTORR (vse korajžnejši - že kar malo preveč ... kar je sicer zaželjeno, malenkost nezaupljiv do igre iz roke, rabi svoj čas, energije mu nikoli ne zmanjka, brezmejno uživa v rasturanju ob delu, zaradi tega je postal malenkost površen kar mu zaenkrat še ne gre zameriti) 4.ARCAS (pri njem je pravi užitek opazovati kako hitro lovi svoj trenutni zaostanek za krdelom, počasi dojema da mu sodelovanje koristi in da podrejenost ne pomeni nič slabega, viden napredek iz dneva v dan, naboj energije neizmeren, izredno hiter kužek, ki najprej naredi in šele potem pomisli)
Starost 11 MESECEV: 1.ALYX (alfa samec svoj dominantni značaj izkazuje vse bolj skozi "delo" in vse manj v nadvladovanju krdela, počasi pridobiva na zaupanju do menjave osvojenega plena, rabi svoj čas da spozna kompleten smisel in koristnost aktivne podrejenosti, izredno crkljiv kužek, vse ostalo nespremenjeno) 2.ALPHAA (najbolj "divja" ... naravno prvinska - pa vseeno čedalje bolj navezana na človeka, počasi dohiteva ostale v čustvenem zaostanku, potrebuje malo daljši čas za koncentracijo na "delo", crkljanje ji ne pomeni bogve kaj, ostale kvalitete nespremenjene) 3.ASTORR (puberteta ima nanj največji vpliv na razuzdanost zato potrebni mirni živci in predvidevanje dogodkov, vse bolj "nadležen" toda ob tako nežnem kužku je potrebno potrpeti da psihično malo "zraste", večinoma nima časa za crkljanje če pa si ga vzame je to bolj na kratko, ostalo nespremenjeno) 4.ARCAS (zelo težko ga je uvrstiti na pravo mesto krdelnega razmerja, v določenih segmentih kotira na drugo mesto, izredno nagonski pes z mirnim, čvrstim in polnim ugrizom, potrebuje čas da se vedenje skristalizira, izmed vseh najbolj vesel in crkljiv kužek ki ti zlahka zleze pod kožo, največje veselje je gledati njegov strmi vzpon napredka, nezamerljiv pes z močnim krdelnim nagonom) ...

ALPHAA je v fazi prve gonitve, samčki izkazujejo svojo odraslost s penastim vohanjem, lizanjem dišeče trave, markiranjem, zaščitniškim lajanjem na vsiljive pse zato je okoli hiše predvsem v večernih urah in ponoči pravi zverinjak, skratka ni nam dolgčas, zanimivo da med delom Alphiine vonjave ostalih mladičev skoraj ne motijo (mamico Ayo še najbolj saj odrašča njena "konkurenca"). MLADIČI TEHTAJO 17-20kg.

Frizby
Starost 12 MESECEV: 1.ASTORR, 2.ALYX, 3.ALPHAA, 4.ARCAS (videz atraktivnosti počasi izgublja svoj pomen, čedalje bolj izstopajo osebnostne vrline posameznega psa, ki jih določa tudi karakter, bolj kot atraktivnost je uporabna zmožnost koncentracije ob motečih dejavnikih in posledično seveda vztrajnost, samozavest, samostojnost, odločnost in nezamerljivost.

Počasi se torej spet kompletno razmerje med mladiči postavlja na glavo. Razlike so bile že tako majhne, počasi pa postajajo skoraj nepomembne. Treba bo še kar delati in delati s čim manj napakami, da ponudimo vsem čimbolj enake možnosti razvoja. Notranji potencial mladičev ob odraščanju počasi dobiva svoj pravi pomen. Tega je pri ogledu samega legla pri dveh mesecih nemogoče oceniti.

To je približno tako kot bi pri eno leto starih otrocih v vrtcu določevali pri kakšnem delu, službi in družbi bo določen otrok najbolj uspešen. Odvisno je seveda od tega kakšne starše ima ta otrok in kaj mu lahko nudijo, kako z njim ravnajo starši doma, vzgojiteljice v vrtcu in kako se kot učenec obnaša v šoli, kakšno družbo si bo tam izbiral, v katero šolo se bo vpisal ter kakšne učitelje bo imel, odvisno je od tega kako priden učenec bo in kakšne prijatelje bo imel ... ter nenazadnje je njegova uspešnost na življenjski poti odvisna tudi od ocen, ki jih si jih bo prislužil med šolanjem. Ali vse to lahko ugotovimo že v vrtcu, ko je naš malček star komaj eno leto?

19.julij 2010

Nikita

ZIMSKO VESELJE

2009-12-20T08:43:00.000-08:00

SNEG, SNEG, SNEG ...

Film prikazuje možnosti spoznavanja psa skozi igro, utrjevanje posameznih učnih členov, ki smo jih že predhodno naučili ločeno vsakega posebej. Igra preko vrvice, stopnjevanje zahtevnosti igrače, položaj pred vodnikom, menjava plena, obremenitev med igro ...

Zimsko veselje!!!

Več si lahko preberete v rubriki UČENJE MLADIČA - 3.del: "Zahtevnost Igrače in Kontrola Nad Igro", kjer si lahko ogledate tudi daljši film, ki še podrobneje prikaže sam odnos do psa preko igre.

AKTIVNO IGNORIRANJE

2009-07-08T05:55:00.000-07:00

Nadaljevanje iz članka ... "KDO KOMU IZKAZUJE POZORNOST"

...

Naj najprej spomnim, da so signali prosto izmišljene besede, ki jih pes ne razume ... dokler mu jih ne pomagamo POVEZATI z določenim naučenim vedenjem. Šele takrat dobijo svoj pomen. Vsi spodaj našteti signali se lahko glasijo kakorkoli drugače - pomembno je le to, da se vedno obnašamo v enakem smislu, ki naj ga izrečeni signal predstavlja. Nekaj primerov:

1. Signal »NIMAM ČASA« ...
začnemo uvajati vsakič, ko odhajamo od doma po opravkih na katere itak nimamo namena vzeti psa s seboj (šola, opravki, kino, trgovina, služba ...). Psa lahko kdaj pustimo tudi namerno doma z namenom aktivnega ignoriranja in s tem pridobivanja na kasnejši ŽELJI PSA po sodelovanju z vodnikom. Tako mu damo jasno vedeti, da se ob tem izrečenem signalu nimamo namena ukvarjati z njim, ker imamo SVOJE – bolj pomembne opravke!

CRKLJANJE PSA ...
je odvisno od pasme in specifike osebnosti psa ter od potrebe človeka po telesnem kontaktu z živaljo. Pa vendar ... ob crkljanju se moramo ljudje zavedati, da ga pes do neke mere zdravo sprejema in razume, če pa s crkljanjem pretiravamo si lahko nakopljemo nevšečnosti. Čeprav pes tudi še po daljšem času na zunaj kaže, da mu je "cartanje" všeč ... ga dejansko razume kot naše "dvorjenje" in njegovo poveličevanje. To lahko pripelje do tega, da pes že ZAHTEVA BOŽANJE! S tem že zraste njegova "pomembnost" do meje, kjer ji ni mesto. Obenem, ko človek to spregleda mu pes počasi "zleze pod kožo" in mu začne pes preveč pomenit. Ne zanmo več potegnit razumne meje med svojimi občutki in zdravim krdelnim odnosom. Nežni dotiki toplega smrčka, kožuha in lizanje psa nas namreč tako prevzamejo, da smo zaslepljeni ... sploh, če to pogrešamo pri sočloveku. Toda zavedati se moramo, da PES NI ČLOVEK!!! ... ampak hvalabogu ... pes!

Če hočemo torej dobro in zdravo navezanost psa - nase, moramo včasih svoje občutke malo kontrolirati, čeprav je to težko! Občutki v človeku VEDNO POKVARIJO VZORNO SLIKO vodje krdela. S psom se torej ni priporočljivo preveč crkljat - sploh kot to radi počnejo otroci. Zato jih pes takoj postavi na NIŽJE MESTO V KRDELU od sebe in jih temu primerno včasih disciplinira (na žalost tudi z ugrizom). Po razumno dolgem crkljanju je priporočljiv signal "NIMAM ČASA" in psa zapustiti, ga kako drugače ignorirati ali vsaj za krajši čas zapreti.

...
Aktivno ignoriranje: PES POTREBUJE MIR! ... (veterinarski nasveti)

Ko bomo počasi dosegli »klasično pogojevanje« do te mere, da se bo pes JEZIL: s cviljenjem, skakanjem ali jeznim lajanjem (NA KAR SEVEDA NE REAGIRAMO) že samo ob izgovorjenem signalu npr. »NIMAM ČASA« in to seveda zato, ker se zaveda da ga imamo namen ignorirati in pustiti samega = JE SIGNAL DOBIL SVOJ PRAVI POMEN! Ta signal namreč tudi psi med seboj zelo spretno izražajo ... in sicer kot ZEHANJE ali cel kup miritvenih signalov. Uporabljajo jih spontano glede na trenutno počutje ... in nam tako rekoč dajejo "dvojko"!

...

Alyx ignorira menjavo zaradi predolge igre

PRIMER UPORABNOSTI: Vsakič, ko bomo med šolanjem – učenjem začutili, da se približuje čas »momenta zaključka« uspešne vadbe lahko uporabimo signal »KONEC – NIMAM ČASA!« in psa pospravimo v avto ali pesjak ŠE PREDEN NAM TO POKAŽE PES. Tako mu damo jasno vedeti, da smo itak porabili ves svoj čas, ki smo si ga rezervirali zanj.

REZULTAT:

Pes bo po tem izrečenem signalu še bolj zadovoljen odšel iz treninga saj bo imel OBČUTEK, da bi mogoče ŠE sodeloval – pa bo na žalost imel za to priložnost šele naslednjič - a zato s toliko VEČJO VNEMO (kar je naš cilj)!!! Ko bo naslednjič kazal to ekstremno željo po sodelovanju lahko uporabimo še drugačen (predvsem za vodnika) bolj nazoren signal "AU!" ali "ČAKEJ NO".

Igro vodi pes!

2. Signal: »AU!« ali »ČAKEJ NO!« ...
... češ da ni treba ravno vse razbit in vsega kar zna pokazat takoj na začetku in naj malo prihrani raje še za kasneje. Pes bo zato ŠE BOLJ AKTIVEN saj bo počasi dojel, da ga rahlo odrivamo v njegovi veliki želji po sodelovanju. Tako potrjevanje pomaga vsem, če posebej "mehkim psom" ker ga vzdigujemo za vsak njegov korajžen poskus aktivnosti. S sistemom pasivne aktivnosti zelo uspešno vzpostavljamo zaželjeno RAZMERJE ŽELJE med našimi cilji šolanja, psom in njegovim vložkom v potrebno vloženo delo. Lahko bi rekel, da psom s tako psihologijo in pasivnim pristopom lahko željo celo "umetno dodajamo".

3. Signal »BEJŽ« ...
Uporabljamo med rahlim odrivanjem ob vzvratnem pomikanju med samo igro s psom. Tako mu damo jasno vedeti, da ima pes v igri PREDNOST pred nami – da tihi signal »BEJŽ« pomeni, da je kuža "močan frajer", ki rastura in nas v svoji veliki želji po sodelovanju premaguje – ali celo, da je že skoraj (zaželjeno) rahlo nadležen v tem svojem dokazovanju moči. Signal "BEJŽ" lahko uporabimo tudi takrat, ko pes usmerja VSO POZORNOST v vodnika in mu s tem damo vedeti, da je to njegova volja in ne naša želja ali celo zahteva. Tako smo spet dosegli svoj cilj: PES BO ZATO ŠE BOLJ AKTIVEN! – seveda šele, ko bo signal po MNOŽICI UPORAB v časovno primerno izbranih trenutkih dobil svoj pravi pomen.

PRIMER: je namerno neuspešno otepanje mladega dekleta pred primerno in rahlo vsiljivim ter neizkušenim fantom - ker bi v njem rada vzpodbudila še večjo osvajalnost – samo, da je ta fant v našem primeru NAŠ PES.

Pes ZAHTEVA sodelovanje!

4. Signal "AU!" ...

lahko uporabljamo za ''klik'' potrditev uspešne aktivnosti grizenja, trganja plena, u "nulo" odrezane kljuke pri sledenju, hitrega usedanja ali uleganja med vajami v gibanju, energičnega preskoka, hitrega odpoklica … - skratka vedno, ko pes "RASTURA"!

Koristno je, da se naučimo signal "AU!" izgovarjati predvsem med igro. Uporabimo ga preprosto takrat, ko pes s sunki v svojo smer zmaguje in nas "premaguje" ter seveda takrat, ko mu v enem od njegovih sunkov prepustimo plen. Pes svoj "zmagoslavni občutek" torej poveže z našim signalom "AU!", ki ga kasneje v šolanju uporabljamo za potrjevanje uspešno izvedenih učnih elementov.

5. Signal "KONEC!" ...
ima podoben pomen kot "NIMAM ČASA!" ... le, da ga uporabimo ponavadi po neki učni aktivnosti ... se pravi, ko smo določili moment zaključka treninga in nameravamo psa le še pospraviti. Pomembno je le, da se na prekršimo več - niti z drobno igro ... niti, če nas pes izsiljuje za "podaljšek". Signal "KONEC" bo tako pridobil na svoji moči in veljavi aktivnega ignoriranja saj bo pes kmalu razumel, da bo priložnost za dokazovanje imel šele kak drug dan, ko si bomo vzeli čas zanj. Takrat bo zato toliko bolj aktiven pri sodelovanju saj bo znal ceniti vsak moment, če le ne bomo pretiravali z dolžino vaje ali "treninga". Zato je pravi čas za ta signal, ko je pes ravno dobro dosegel višek svojega veselja!

ANALIZA:

Signali - »AU!« - »ČAKEJ NO« – »BEJŽ« – »NIMAM ČASA!« – »KONEC«: so signali za povečevanje že tako dobre aktivnosti psa. Izgovarjamo jih rezervirano ... z namenom AKTIVNEGA IGNORIRANJA in dokazovanja psu, da je ON tisti, ki rastura, razbija, prevladuje, zmaguje in se dokazuje. S tem izražamo spoštovanje do njegovega vložka. Toda vpeljati jih moramo počasi ... skozi vsakdanje življenje ob kontroliranem in namenskem dolgočasenju psa oziroma ob priložnostih njegove "nepotrebne" INTENZIVNOSTI.

Nikita & Aya Q.
(... NIMAM ČASA!)

.
(KONTAKT gsm: 041 236 073, mail: reisenadler@gmail.com).

NOVO! Izčesevalnik odmrle dlake in poddlake FURminator.

2009-06-24T04:19:00.000-07:00

Izdelek lahko kupite v trgovinah Mr. Pet ali v spletni trgovini Mr. Pet na http://www.mrpet.si/ .

Noro DOBER!!! ... (a se da še kako drugače povedat?)

Na svoji dolgodlaki nemški ovčarki in kratkodlaki belgijski ovčarki se obnese stvar ODLIČNO! Glavnik ima zelo tenke in ostre, gosto razporejene - a funkcionalne kratke konice s katerimi pri črni dlaki češem BELO - se pravi podlanko. Psice ni treba prav nič močno česati toda efekt je izvrsten.

Z Ayine dlake nimam drugače z navadnim "štrglom" poleti kaj počesati - NIČ! Z ameriškim Furminatorjem gre dlaka ven skoraj kot bi se psica levila in to brez posebnega truda! Jaz sem se odločil za največjo št. L in ni ravno poceni. CENA: 55,99EUR (manjši so cenejši). Reskiral sem in ni mi žal!!! (samo zgubit ga ne smem).

... Po enem letu ga še vedno imam! Vsi tastari in navadni česalniki so samo še navlaka, ker uporabljam samo FURMINATOR. Mladičev sploh ne bi mogel kvalitetno počesat, ker so preveč nestrpni, da bi dovolj dolgo potrpeli. S "furminatorjem" jim gre odmrla dlaka veliko lažje in hitreje stran.

... Mladiči zdaj niso več mladiči ... ampak psi. Imam jih kar pet (5)! Brez furminatorja si več ne znam predstavljat moje kinologije. Ko se spravim česat, greva skupaj s hčerko in enim plastičnim vedrom na vrt ... s seboj seveda Furminator. Najboljše vložen denar v opremo! Vsedem se na pručko, hčer drži vedro in mi čisti gomile odmrle dlake s furminatorja, ker z drugo roko rahlo držim psa, da se ne obrača. Tako enega za drugim (pod vratom, za ušesi, celo po čelu lahko, po hrbtu, rebrih, pod prednjimi tačkami, zadnja stegna, ob ritki, rep z vseh strani in TO JE TO!). ... VSE SKUPAJ TEMELJITO POČEŠEM V POL URE! Na koncu seveda vržem psu žogico za potrpežljivost in samo še podrobneje počistiva travo. Naslednji!

Nikita

KDO KOMU IZKAZUJE POZORNOST

2009-06-20T23:06:00.000-07:00

PES VODNIKU ali vodnik psu?

To je temeljno vprašanje ODNOSA, ki je na žalost prepogosto naravnan na tisto drugo. Ljudje si želimo, da bi nas pes vedno pozorno gledal, nas upošteval kot gospodarja in ... če že ne, da bi nas vsaj malo spoštoval. Ljudje si želimo da bi svojemu psu pomenili vsaj pol toliko - kot on pomeni nam ... toda nevede delamo ravno obratno. Proti željenemu rezultatu, ne zavedajoč se tega dejstva!

.
Kdo komu izkazuje pozornost?

PSU IZKAZUJEMO POZORNOST ...
Na vse mogoče načine samo, da bi mu dokazali koliko nam pomeni na tem svetu. Kupujemo mu vse mogoče reči: razne igrače, nešteto učnih pripomočkov, v vsakdanjem življenju jim privoščimo bivanje v razkošnem okolju (kuhinja, fotelji, kavč, tudi postelja) ter skrbimo, da ne bodo ožuljeni od ležanja, jih venomer vodimo na sprehode ali razne aktivnosti (tudi po 5x na dan), jim privoščimo le najdražjo hrano (katera ni nujno, da je najboljša), jih prevažamo v razkošnih avtomobilih s klimo, nekateri jih celo oblačijo kot bi bili njihovi otroci in jih ob vsem tem zasipavamo še z raznimi kupljenimi priboljški ali pa s tistimi iz domače kuhinje. Vse to v dobri veri, da nas bo imel kuža zaradi tega čedalje bolj "rad". Ne zavedamo se, da pes gleda na "darila" povsem drugače kot ljudje.... še posebej, če jih dobiva brez posebnega razloga ... brez, da bi si jih moral s čim posebej prislužiti. Le malokdo se zaveda, da nas zaradi vsega preobilja in podarjanja naš kuža kvečjemu MANJ CENI in ne bolj ... razen, če si določene od teh nagrad torej POSEBEJ PRISLUŽI. Gre torej samo za NAČIN dajanja nagrad. S podarjanjem - psu ustvarjamo napačno sliko!
.

Na gugalnici

PES NAS OPAZUJE ...
Žival ocenjuje naše poskuse poistovetenja z nečim povsem drugim, kar je naš prvotni namen. Večino naših "izrazov" povsem odvečne naklonjenosti pes razume kot NAŠE IZKAZE SPOŠTOVANJA (vodji - psu). Ker ga tako učimo, se začne počasi obnašati priviligiranemu položaju primerno in nas začne med drugim IGNORIRATI. Zapušča nas za dalj časa, vztrajno označuje svoj teritorij in vneto opozarja vsiljivce. Na sprehodih hodi pred nami, posebej na ozkih prehodih ali stezah, ne posluša naših navodil (kot bi bil gluh) in se končno začne obnašati kot pravi vodja. V najhujših primerih nas je za poseg v njegov počasi pridobljeni status "vodje" pripravljen tudi posvariti z renčanjem ali celo disciplinirati - z ugrizom! Toda tako daleč stvar ... recimo, da ne pripelje.

Niso vsi psi "rojeni heroji"...
Velika večina jih je nekje vmes; med strahopetneži in razbijači. Šolanje je včasih temeljilo le na odpornosti psa in sposobnosti sprejemanja kazni. Večina psov se je temu načinu takoj podredila, ker so hitro razumeli pravilo močnejšega. Toda kaj bomo ob takem šolanju storili z našim privatnim odnosom do psa ... to se vnaprej vpraša le redkokdo oziroma prepozno. Predvsem vodniki ob šolanju v svoji pretirani želji po dosežku spregledajo glavno bistvo odnosa - in to je ŽELJA PSA po sodelovanju s človekom. Pes sprva to upadanje želje kaže z neštetimi drobnimi signali ignoriranja vodnika, kasneje pa že očitno z miritvenimi signali - kar je marsikateri vodnik pripravljen še vedno povsem ''mirno požreti''.

Neumnost! (psica ni ... in noče biti moja "punca")

"FEHTARJENJE" ...
Psa ponavadi vodnik začne VABITI?! v sodelovanje - kar je sicer za vodjo krdela v pasjem svetu ponižujoče. V takem prisiljenem odnosu začne pes iskati ''luknje v zakonu'' oziroma začne izkoriščati možnosti izogibanja neprijetnemu delu. Vodnik mu po starem, klasičnem načinu razmišljanja, KJER ŽELJA NI POMEMBNA - to začne prepovedovati ali ga celo kaznovati?! (za izogibanje) svojemu napačno postavljenemu načinu šolanja. In že smo na stari enosmerni ulici brez izhoda. Ta izkrivljena slika povsem zgrešenega odnosa, ko vodnik neprestano vzpodbuja oz. PROSJAČI psa, se pojavlja tako pri začetnikih kot tudi pri že izkušenih tekmovalcih. Več o tem v rubriki "UPORABNO GRADIVO"- Aktivno ignoriranje in Resetiranje vodnika.

PRIMER: Psa, ki je v določeni športni disciplini večkrat zaporedoma negativen, vodnik s svojim nenehnim preiskušanjem dejansko PROSJAČI, da bi ''vsaj še enkrat'' opravil približno tako kot je znal včasih. Namesto, da bi vodnik s tekmovanji začasno prenehal - saj očitno psu njegova vloga ni jasna - in se sistematsko posvetil REGENERACIJI nedovršenega vedenja, se na tekmah vztrajno spušča v ''prosjačenje'' in tako moleduje za vsaj še en spodoben rezultat. Seveda, saj je to še vedno neprimerno lažje kot pravilna vrnitev na same korenine neizdelanega vedenja kar pa lahko pomeni vračanje za 2 ali 5 let nazaj.

Vendar je pes po naravi NEIZPROSEN EGOIST!!!

To je na izpitu ali tekmi pripravljen tudi nazorno pokazati ... to kaže že s svojo neobičajno "razposajenostjo" ali "pretiranimi miritvenimi signali" ... tik pred nastopom. Usmiljenja vreden vodnik ga niti malo ne gane saj se s svojim vedenjem ob površnem izvajanju vaj dejansko norčuje iz svojega ''vodje krdela'', ki si pri psu tako zapravlja še zadnje, morda težko prigarane karte.

Miloš in Nikita

Pravilen odnos, ki je dolgoročno stabilen je torej tak, da pes ... ČLOVEKU izkazuje pozornost in ne obratno kot počne večina lahkovernežev. Večini stanovanjskih psov (ljubljenčkov) ljudje posvečamo torej čisto preveč odvečne pozornosti, ko si želimo povratne pozornosti psa. Človeku pes pogosto pomeni več kot le prijatelj - kar psom ni naravno.

Pes ima človeka le za PARTNERJA v krdelu ... in nič več - človek pa si nemalokrat s svojim egoizmom prisvaja kompletno pasje življenje vključno s tem kje bo pes spal, kje bo ob kateri uri ležal in v čigavem naročju, kolikokrat se bo umival in kopal ter celo kaj bo oblekel. Zavedati se moramo, da pes ni igrača odraslih in osamljenih ljudi, kaj šele igrača zdolgočasenih otrok. Pes je živo bitje s svojimi posebnostmi in potrebami ter SVOJIM življenjem. Tega

jim moramo vodniki znati omogočiti kakor tudi potreben mir.

POZORNOST vedno izkazuje PODREJENI ČLAN krdela! Pazimo torej na to, da iz svojega psa z neprimernim obnašanjem ne delamo vodje krdela, ker bomo lahko imeli velike probleme, ko bo pes tako tudi razumel naše obnašanje. Žival mora razumeti, da je vodja krdela ČLOVEK (vodnik). Pozornost svojemu vodji krdela lahko pes izkazuje na različne načine, ki so odvisni od »stopnje podrejenosti«. Teh stopenj je ogromno ... dejansko toliko ... kot je psov na svetu. Če je odnos naravnan standardno po klasičnih metodah, je pes običajno "pasivno podrejen". Za zdrav odnos je pravilna AKTIVNA PODREJENOST, katera je dolgoročna posledica odnosa po naši metodi.

PRIMER: Če pokličemo psa k sebi, bo ta prišel veselo in z mahajočim repom, če je aktivno podrejen - ali s spuščenim repom, s ''polikanimi'' ušesi ter z občutno nižjo držo glave in telesa, če je pes pasivno podrejen. Prav je, da je pes vodniku podrejen; toda vedno stremimo k pravi, neobremenjujoči stopnji aktivne podrejenosti če hočemo, da bo pes zvesto, sigurno in veselo sodeloval. Pomembno je namreč pravo razmerje med natančnostjo, intenzivnostjo in samozavestjo psa OB ČIMVEČJI ŽELJI in sproščenosti živali ob delu z vodnikom. To pa je zelo ozek rob po katerem je težko shajati dolgoročno. Psom z leti naraščajo apetiti po vodilnem položaju in praktično nenehno izzivajo vodjo za njegov položaj. Vedno nam pripravlja nekaj "novega" mi pa se moramo znati PRAVILNO odzvati.

Treba se je zavedati dejstva, da je pes v prvi vrsti egoist, samovoljnež in izkoriščevalec priložnosti zato mora vodnik ob najmanjših poskusih ignoriranja vedno ravnati skrajno mirno in samozavestno. KOMUNIKACIRATI moraš torej NEDVOUMNO! Dolgoročno moraš delovati na psa tako, da se ta v podrejeni vlogi počuti STABILNO, VARNO in SPROŠČENO. Vedno moraš skrbeti za to, da sta zadovoljna oba - ČLOVEK IN PES. Čim gre zadovoljstvo preveč v eno smer - trpi nasprotna stran. Enako je pri ljudeh.

POZOR - POMEMBNO!!! ... KLICANJE PSA! ... ???
Vse prevečkrat se v pogovornem jeziku kinologov uporablja izraz "pokliči psa"! Če nas pes "ne šmirgla" seveda ni nikakršna rešitev, da ga vse pogosteje kličemo k sebi. VODJA KRDELA, ki se visoko ceni!!! psa NIKOLI NE KLIČE ampak mu pes enostavno sledi brez besed ... kamorkoli se obrnemo in gremo. Če temu ni tako je krivda v napačnem krdelnem odnosu, ki ga vodnik ustvarja v privat življenju. Klicanje v tem primeru vsekakakor ni nikakršna rešitev temveč s takim obnašanjem psu še dodatno dokazujemo, da smo uvrščeni na krdelni lestvici ... ZA NJIM.

Zavedaj se, da vsakič, ko psa pokličeš ... priznavaš svoj NIŽJI POLOŽAJ v krdelu! Psa pokličeš samo v vajah poslušnosti pri odpoklicih in še to v glavnem na igro (žogo, klobaso, hrano), da veselo in rad prihaja do tebe. Če temu ni tako si za psa dolgočasen, preglasen, prestrog ali PREZAHTEVEN. Zato si pes išče svojo zabavo in rajši išče potrditve v "nenadzorovanih nagradah" (luknje, smeti, krtine, čopi ...), ki se po terenu kar same ponujajo ... kakor, da bi užival pri "neveščih potrditvah" ob svojem napornem in zmedenem vodniku.

Aktivna podrejenost

V prostem življenju moraš biti enostavno vedno dovolj ZANIMIV ZA PSA, da ti sledi sam od sebe. Tudi, ko pes leži z igračo na travi in seveda noče v box ali pesjak se ga potrudi neobvezno zmotivirati na drugačen način, da bo sam prišel za tabo BREZ KLICANJA! Odidi po močnejši priboljšek (ali igračo) in psa IGNORIRAJ!!! Če to ne vžge na domačem terenu se potrudi situacijo kdaj naslednjič ustvariti na TUJEM TERENU ... in pes se bo slej ko prej ob tvojem skrivanju in ignoriranju podredil in prišel za tabo brez klicanja. To bo zate mogoče prva "VELIKA ZMAGA". Le glej, da boš imel zanj kaj slastnega in da se boš primerno poigral preden ga pripneš za krajši čas in mogoče malenkost kasneje še enkrat odpneš in zbežiš stran. To igro skrivalnic začni že takoj z 2 meseca starim mladičkom, da pes dobi pravilen vzorec "KDO NAJ KOMU IZKAZUJE POZORNOST"!

Vodja krdela v naravi torej nižjih krdelnikov nikoli NE KLIČE k sebi! Če boš psa tako navadil, ga boš moral klicat vse pogosteje ter mogoče že VABIT!? ... PROSIT!? ... in nazadnje vse večkrat JEZNO ZAVPIT!??? ... pa te še vedno ne bo "šmirglal" 2%. To je žalostna bodočnost fraze ... "Pokliči psa!?" ... ko bo ta gledal stran.

AKTIVNA PODREJENOST:

torej pomeni, da je pes v vsakem trenutku pripravljen ugoditi volji, želji, zahtevi ali samo drobnemu namigu svojega vodje. Ker se je skozi niz izkušenj navadil, da mu tak odnos prinaša koristi s katerimi je potrjen - se pes vse večkrat RAD ODZIVA na vodnikova navodila, jih spoštuje a hkrati tudi ceni! Tak odnos si želi večina vodnikov toda ponavadi se z njim čisto preveč "pogovarjajo" in so s psom prezahtevni, preglasni, pregrobi ter preveč ukazovalni, da bi jim uspelo združiti podrejenost ter istočasno željo psa po sodelovanju. Ob tem se moramo zavedati, da sta potrebna za tak odnos predvsem umirjenost in VES ČAS TEGA SVETA.

Sistem šolanja, metoda učenja in način pristopa k učenju je igrivo lahek in ga zmore malodane vsak laik, če je le ODNOS AKTIVNE PODREJENOSTI v pravem sorazmerju in je ta prijateljsko obarvan zato se velja potruditi predvsem pri razumevanju pasje osebnosti. Brez občutka in sočutja do posamezne živali ni možno uspešno učiti psa. Tu se podirajo še tako preizkušene in univerzalne metode. Ljudje preveč zaupajo v ''znanstvene napotke'' o šolanju, ki naj bi obstajali. Ravno tako na tem mestu opozarjam bralca, da naj tudi te napotke jemlje z rezervo in naj rajši uporablja SVOJO GLAVO. Glede na poznavanje svojega psa se sproti SAM odločaj kako boš zanj najbolj verodostojno postal avtoritativni vodja.

VOJAŠKO KORAKANJE ...
V času obiskovanja "ekspresno hitrih tečajev" so ljudje največkrat globoko razočarani nad odzivom svojega psa na šolanje, če je to usmerjeno k prisili in kaznovanju. V "šolskih" primerih kjer učijo le vojaškega korakanja ob glasnem vpitju na kužke, le redkim uspe potegniti razumno mejo med trdim šolanjem in pristnim odnosom do živali. Spet drugi so pripravljeni za vsako ceno priti do knjižice v kateri je vpisan določen izpit ne glede na ceno odnosa s svojim psom. Nemalokateri laik pride na kinološki tečaj samo zato, da bo končno dobil pravico "strokovno" znašati se nad ubogim kužkom. Po prejetju te knjižice pa se tako ali drugače nobeden več ne ukvarja z obnavljanjem suhoparnega vlečenja psa za seboj.

Zato je toliko bolj pomembno, da so vodniki poučeni in informirani o posledicah grobega šolanja že preden dobijo mladička v svoj dom. Pravo šolanje psov je namreč dolgotrajen proces, ki se ... NIKOLI ne zaključi. Tako pravijo psi. Če nam je to všeč ali ne!

Nikita & Aya Q.

POROČILO O SVETOVNEM PRVENSTVU 2009

2009-06-06T14:38:00.000-07:00

Svetovno prvenstvo belgijskih ovčarjev 2009

Nastopajoči .................................................Nikita & Aya Q.

Slovensko kinološko javnost obveščam, da sem se s svojo psičko Ayo udeležil »svetovnega prvenstva belgijskih ovčarjev« pod okriljem FMBB, ki je letos potekalo od 7. do 10.maja 2009 na Češkem v mestu Roudnice nad Labem.

SLO reprezentanca "FMBB 2009"

Tekmovanja se je udeležilo 90 elitnih tekmovalcev iz vsega sveta. Pravico nastopa je imelo po največ pet tekmovalcev iz vsake države. Jaz in moja štiri leta stara psička »Aya Q. Smreška« sva med tekmovalci iz držav kot so: ZDA, Grčija, Belgija, Nemčija, Hong Kong, Danska, Francija, Finska, Japonska, Nizozemska, Švica, Venezuela, Italija ... itd., zasedla zavidljivo 19 mesto! Med boljšimi od naju je bila večina samcev kar pomeni, da je moja psička šesta najboljša na svetu med psicami. Slike z discipline B - POSLUŠNOST (90 točk):

Aya prinaša predmet ..................Vodljivost v skupini

SLO reprezentanca se je ''utaborila'' v bungalovih blizu stadiona. Jaz sem prebival s psico v istem sklopu - toda v šotoru zaradi pristnejšega odnosa z živaljo. Hladne noči in vroči dnevi so minevali zelo hitro in po 7 dneh smo nazaj. Sledi so bile dokaj ''lahke''. Aya je sledila ves čas z nizkim nosom in ni zapuščala sledi niti za centimeter. Toda v posejani travi na njivi je bilo polno glasnih čričkov katerih Aya ni navajena in so jo malenkost zbegali tako, da je z glavo parkrat preverila levo - desno. Visok sodniški kriterij svetovnega prv. pomeni - oceno A-SLEDENJE (91 točk). Poslušnost sva imela zelo lepo. Večino vaj je Aya opravila v odlični in prav dobri oceni, vendar malenkost počasnejša slika zaradi moje invalidnosti ni bila preveč všeč, sicer slovenskemu sodniku in dobila sva oceno 90 točk.

Zaključek prvenstva

Sva se pa zato veliko bolje odrezala na disciplini C - OBRAMBA. Nemški sodnik je bil neusmiljen zlasti pri DOLŽINI oblajanja in čuvanja. Če je odkril v karakterju kakšnega psa še tako majhno ''luknjico'' je neusmiljeno vrtal prav vanjo. Toda moja Aya je kazala visoko stopnjo discipline, koncentracije, mirnosti, energičnih ugrizov in sodelovanja z vodnikom pred polnimi tribunami in ob vročem soncu. Izredno zahteven in izkušen nemški sodnilk nama je prisodil 94 točk – kar je izvrsten rezultat! Naj še enkrat omenim, da sem zaradi invalidnosti edini na prvenstvu vodil psico NA DESNI strani - in ne na levi kot vsi ostali.

Nemški sodnik Riedel .............................Polni in mirni ugrizi

Mrzle majske noči niso zagotavljale zmernih dnevnih temperatur. Na stadionu je sonce žgalo kot za stavo in pod štartnimi številkami iz PVC-ja je bil pravi pekel. Ploskanje in huronsko navijanje razgretih gledalcev je temperaturo tekmovanja dvignilo do točke razbeljenosti. Včasih sem se celo zbal, da psička - mojih sicer zmerno glasnih signalov - zaradi ploskanja ne bo slišala. Toda vse je šlo kot namazano. Drugače enostavno ne znava.

Dobra disciplina

Zavedal sem se, da je potrebna 100% zbranost na potek vsake vaje, zaporedje vaj, na praktično vsak korak po stadionu upoštevajoč navodila sodnika. Toda vse našteto je ZAMAN, če pozabiš natančno opazovati žival ob sebi in njene signale, ki jih oddaja. Do psa se moraš obnašati ne glede na okoliščine vedno in povsod ENAKO, če hočeš da pravilno razume tvoja navodila in se nanje odzove kot ponavadi. To nama je z Ayo kljub vsemu zelo dobro uspevalo. Sva NERAZDRUŽLJIV TIM, ki daje vtis povezanosti že na daleč.

Prosta vodljivost

OCENE:

A. SLEDENJE 91 točk
B. POSLUŠNOST 90 točk
C. OBRAMBA 94 točk ..............SKUPAJ: 275 točk in 19 mesto! (med 9o)

Dosežen rezultat uvrstitve med 20 najboljših na svetu je eden redkih v zgodovini naše tekmovalne kinologije. To nama z Ayo daje le potrditev, da delava v pravi şmeri:

Vse je namreč samo igra! - VSE JE NAGRADA!!!

Pred polnimi tribunami ................Po sledenju med črički

Z Ayo se še enkrat iskreno zahvaljujeva za sponzorstvo »Mr.Pet« trgovine z visoko kvalitetno hrano »FITNESS TRAINER« katera je moji Ayi ''dala krila'' tudi na svetovnem prvenstvu 2009. Ta hrana je dejansko tisto kar psica potrebuje, da se obnaša kot BOMBA takrat, ko je to potrebno. Naslednje leto nedvomno nameravava še izboljšati - že tako dober rezultat!

Naredila sva VSE kar je bilo v najini moči!

Nikita & Aya Q.

(KONTAKT gsm: 041 236 073, mail: reisenadler@gmail.com)

"VSE JE NAGRADA"

2009-06-06T14:37:00.000-07:00

Extra članek: NA SPREHODU!

Pravočasni moment menjave igrače

Kot aktivni tekmovalec in državni prvak šolanih psov po programu IPO sem skozi poseben sistem priprave svoje psičke skozi povsem vsakdanje življenje, uspel razviti nov in edinstven »sistem potrjevanja psov« za usmerjanje njihovega vedenja s pozitivno motivacijo - povsem brez prisile in uporabe kazni. Ker je sistem vsestransko uporaben, sem ga razširil tudi na področje »aktivnega privatnega druženja« s kosmatincem. Ravno ta "domači odnos" pravilno vzpostavljene krdelne hierarhije je moja OSNOVA za nadaljevanje sodelovanja tudi na področju šolanja.

Posvetimo se torej koristni in vsakodnevno uporabni temi »sprehoda« z gledišča vzgoje psa metodi »Vse Je Nagrada« katera temelji izključno na USPEŠNOSTI psa in potjevanju pozitivnih odzivov. Na osnovi psihologije učenja je VSAKO UKVARJANJE s psom ovrednoteno kot »NAGRADA«. Ker se pes lahko ukvarja ob sprehodu z neštetimi stvarmi - katere so mu v pesjaku oz. stanovanju nedosegljive - je SPREHOD ena izmed nagrad!!! in ga moramo kot »vzgojni instrument« tako tudi tretirati. Že preden se s psom odpravimo ''na lepše'' nezavedno pričnemo z obrednim »pripravljalnim RITUALOM«. Ta uvodni ''obred'' lahko izkoriščamo za usmerjanje vedenja: npr.: Preden psu sploh odpremo vrata pesjaka ali izhodna vrata stanovanja (že to pomeni za psa nagrado) lahko to - do sedaj vsakdanje odpiranje - začnemo POGOJEVATI!

Pripravljalni ritual:

pred začetkom sprehoda lahko vsebuje pripravo OVRATNICE in POVODCA, pripravo EMBALAŽE s celodnevnim OBROKOM hrane ali samo PRIBOLJŠKI ter pripravo IGRAČ oz. REKVIZITOV katere bomo uporabljali na sprehodu. Vse to bomo uporabljali za nagrajevanje z namenom aktivnega druženja in jačanja medsebojnega odnosa »ČLOVEK-PES«. Že po nekajkratnih ''odpravah'' na sprehod žival hitro spozna, da počasno nabiranje vseh pripomočkov pomeni, da se bliža ''akcija'' katero ima v dobrem spominu.

Nezavedno mu torej vcepljamo neubranljivo »KLASIČNO pogojevanje« kateremu se kužki NE ZNAJO upreti. Z načrtnim ritualom torej svojemu psu lahko ''zlezemo pod kožo'' in napravimo iz njega »odvisnika« kar lahko izkoriščamo v namen usmerjanja njegovega vedenja. Psu lahko čez čas pogojujemo že samo jemanje ovratnice, povodca ali rekvizitov V ROKO s tem, da se na naš signal najprej vsede, uleže, zalaja ali leži nepremično »na mestu« dokler si vse počasi ne pripravimo - »VEDENJSKO pogojevanje«. Če vstane GRE NAZAJ! Počasi dobimo pozornega psa, kateremu druženje z vodnikom pomeni VSE NA SVETU in je pripravljen svoje vedenje krotiti v zelo natančnih mejah naših zahtev - predvsem zaradi SVOJIH koristi.

Pastir Nikita

POMEMBNOST SPREHODA:

je predvsem v DRUŽENJU človeka in psa ob spremenljivih in vsakršnih vremenskih pogojih. Če ob sprehodih psa učimo določene »delčke vedenja«, si jih bo zapomnil še bolj kot doma ali na vadišču zaradi tega, ker jih utrjujemo priložnostno v NEPREDVIDLJIVIH OKOLIŠČINAH. Tako bomo vedenje, katerega smo učili najprej doma v umirjenih pogojih, univerzalno prenesli na različne terene in ZNANJE uspešno POSPLOŠILI.

Na sprehod vzamemo obvezno PVC vrečko za pobiranje iztrebkov!
Sprehodi so sicer večnamenski in se razlikujejo po namenu in času trajanja:

1. Sprehod omejen na opravljanje FIZIOLOŠKIH potreb:

Psa počasi navadimo, da si lahko vsakič z »določenim vedenjem« prisluži nek rekvizit po metodi »Daj - DAM!« in tudi pred tem (sicer nujnim izhodom) lahko IZVABIMO iz psa delček vedenja, ki smo si ga tisti trenutek zamislili kot nagradljivega. Toda brez pretiranega pomaganja! Psu prepustimo odločitev ali se bo potrudil za igračo oz. nagrado s katero bo lahko šel ponosno lulat ali bo šel na opravljanje potrebe brez nje. Če gre brez igrače mora biti obvezno pripet, ker si bo drugače nagrado poiskal v naravi sam (krtina, mačka, gnoj, izgubljena igrača...) in nam s tem ''dal dvojko''. Vedno moramo torej pomisliti tudi na »NENADZOROVANE nagrade« katere so psu prosto dosegljive.

2. Sprehod namenjen »RAZGIBAVANJU« človeka in psa:

To je neobvezni sprehod katerega koristi večina vodnikov, vendar se tudi ob takih ''užitkarskih'' sprehodih po naravi lahko delno ukvarjamo s psom. Koristno je že podrobno OPAZOVANJE živali, njenih SIGNALOV in reakcij na različne pripetljaje. Na osnovi teh reakcij lahko skonstruiramo »PREDVIDLJIVOST obnašanja« v določeni situaciji. Ker so ti sprehodi nepredvidljivi in polni ''pasti'' bomo to temo kasneje obdelali malo bolj podrobno. Večina ljudi bi bila z obnašanjem svojega psa na sprehodu povsem zadovoljna ČE :

a.) Pes na sprehodu NE BI VLEKEL vodnika z močjo ''konjske vprege''
b.) Če se ne bi VSILJIVO OBNAŠAL do mimoidočih
c.) Če ne bi nenehno DOLGOTRAJNO OVOHAVAL in markiral raznih ''zanimivih'' točk
d.) NE BI UHAJAL in začel nekontrolirano tekati ter z lajanjem opozarjati ali celo napadati mimoidoče
e.) Če bi PES PRIŠEL na vsakokratni klic vodnika in

f.) Če bi povrhu vsega še hodil ''poleg'' saj naj bi ''itak'' že odkar je prišel na svet točno VEDEL, kaj ta beseda pomeni ter tako prispeval k vzornemu videzu vodnika, ki se sprehaja s psom, kjer in kadar ga je volja.

Toda večinoma ni tako!!!

Vse navedene težave so največkrat le ODSEV našega nepravilno ovrednotenega »krdelnega položaja« kateri naj bi nam zagotavljal vodilno vlogo. Ker se v domačem življenju ljudje obnašajo neprimerno naravnemu statusu VODJE KRDELA se pes počasi odloči, da bo prevzel ''vajeti'' v svoje roke. Vsi problemi torej izvirajo iz napačno vzpostavljene krdelne hierarhije, kar ne pomeni - da je potrebno uvajanje kakršnekoli sile.

Obnašati se moramo le skrajno dosledno, predvidljivo, pravično in to početi predvsem na psom RAZUMLJIV NAČIN.

3. Sprehod namenjen »ZDRUŽEVANJU« prijetnega s KORISTNIM ali »Delavni sprehod«:
Druženje z namenom »AKTIVNEGA izkoriščanja« prostega časa je najbolj primeren in vsestransko uporaben sprehod na katerega vzamemo mogoče vsakič drugačno IGRAČO. Vsekakor moramo imeti s seboj vedno tudi IGRAČO - katero ima pes najrajši! Priporočljivi so tudi PRIBOLJŠKI, katere smo po kosilu prihranili - namesto, da bi jih psu brez razloga podarili ali to storili celo kar ''pod mizo?!'' Če je bil pes spuščen, ga mora VSAKIČ, KO PRIDE do nas - čakati vsaj malenkosten odziv z neko nagrado. Drugače se bo vračal čedalje bolj poredko.

"Psa moram torej pozorno OPAZOVATI"
in vsak njegov »pozitiven odziv«, ki ga usmeri proti meni - ne glede na to ali je pes pripet ali odpet – primerno NAGRADITI če hočem, da ga bo v prihodnje RAD ponavljal''. Tako utrjujemo navezavo oz. ''rdečo nit'' in povdarjamo primerno vsebino druženja. Psa vmes večkrat za krajši čas pripnemo in spet ob varni priložnosti spustimo, da se bo navadil prihajati na naš - sicer neobvezni - a zanj koristen KLIC. Ker bo skozi sistem kontroliranega nagrajevanja potrjen za svojo zvestobo in pozornost, ki nam jo nameni - bo cenil vsako naše navodilo, signal, oziroma nagrado. Počasi bo postala vsaka minuta našega življenja, katero mu namenimo, visoko cenjen del njegovega življenja.

Na psa nikoli ne vpijemo, ker s tem izkazujemo svojo nemoč!

DOSLEDNOST VODNIKA in njen neprecenljiv pomen:
a.) S pravilnim in neizprosno doslednim nagrajevanjem NE razvajamo psa!!!
b.) VODJA KRDELA = nezamenljiv, izkušen, zanesljiv, vztrajen, sposoben, natančen, nepopustljiv, predvidljiv, samozavesten, MIREN!!! - iznajdljiv in ''vidi vse - kar mu koristi''.
c.) Pes uživa v odkrivanju vodnikovih ''SLABIH TOČK'' in nenehno preizkuša našo mero DOSLEDNOSTI - saj s tem RASTE njegov EGO! Z umirjeno AVTORITETO in doslednim obnašanjem si gradimo rezervo MOČI.

4. »KONDICIJSKO usmerjen« sprehod:
je namenjen predvsem pridobivanju in ohranjanju vzdržljivostne kondicije psa. Večkrat vidimo ljudi kako z avtom ''sprehajajo'' svojega psa. Tako ''oholo'' obnašanje sicer telesno zdravih vodnikov je usmiljenja vredno saj svojemu psu sporočajo, da jim je druženje z živaljo povsem odveč in ne nameravajo imeti s svojim ''najboljšim'' prijateljem kakšnih tesnejših vezi. Na tak sprehod se torej ponavadi odpravimo opremljeni za TEK ali S KOLESOM in ne z avtom! Če smo psa s kratkimi učnimi primeri naučili, kako se teče po bankini ob kolesu se lahko odpravimo tudi na daljše relacije katere je pes sposoben neprisiljeno preteči. Na tak ''sprehod'' je dobro vzeti VODO za psa. POTRJEVANJE med »tekom za NAGRADO« je mogoče, če smo psa predhodno pripravili na poseben način, ki ga imenujem »Potrjevanje skozi povodec«.

Kondicijski sprehod

5. »KOMBINIRAN sprehod«:
kateri vsebuje nabiranje »vzdržljivostne« in »eksplozivne« kondicije psa z namenom hkratne uporabe »obnavljanja učnih členov« iz vaj poslušnosti in obrambe. Na sprehodu priložnostno uporabljamo mirnejše terene za obnavljanje posameznih UČNIH ČLENOV: odpoklic, ''prostor'' – odlaganje, prinašanje predmeta, oblajanje, nakazovanje predmeta, obkrožanje ali preskakovanje ovire, točka odriva ... Uporabljamo lahko priboljške, razne igrače in učne rekvizite, ki smo jih vzeli s seboj v lahkem nahrbtniku. V tem primeru bo počasi postalo za psa že samo jemanje nahrbtnika - nagrada! Na takem sprehodu poskušamo združiti prijetno druženje s čimveč koristnim. Tako nam v pasjih očeh zraste CENA!

Ko kuža kasneje ob »pripravljalnem ritualu« že kaže neizmerno veselje in željo po sprehodu ter druženju pomeni, da smo pri psu uspešno vzpostavili neubranljivo »klasično pogojevanje«. Šele zdaj je nastopil čas, ko lahko pričnemo z zavednim učenjem oziroma »VEDENJSKIM pogojevanjem«. Enako torej kot pri ''kliker metodi'' lahko pričnemo svojemu psu pogojevati IZPOLNITEV njegove želje z zaželjenim oz. pričakovanim vedenjem.

Ležanje = nagrada!

PRIMER: Preden poberemo povodec, igračo ali nahrbtnik katerega bomo na sprehodu uporabljali - vse to so nagrade! - lahko pogojujemo zbiranje rekvizitov tako, da se z ''zamrznjenim gibom'' tik pred pobiranjem učnega pripomočka nepremično zazremo v psa - polnega pričakovanja in čakamo. Kaj čakamo - na njegov SIGNAL. Na začetku je to lahko kakršenkoli:

a.) ENERGIČNO LAJANJE - potrdili smo lajež kateremu kasneje lahko ''pripnemo'' naš signal »GLAS« kar lahko koristimo v raznih primerih.
b.) Nepremično strmi in naenkrat POSTAVI ušesa - kasneje lahko temu trenutku dodamo signal »GLEJ« kar nam pride prav pri utrjevanju pozornosti.
c.) Pes vseskozi laja in naenkrat UTIHNE. Če ostane nekaj časa tudi sam v zamrznjenem položaju lahko temu vedenju ''pripnemo'' signal »MIR«, ki nam pride neštetokrat prav toda šele, ko je dobro utrjen.
d.) Se ULEŽE ves tresoč od pričakovanja in nemo strmi. Temu vedenju lahko pripnemo signal ''PROSTOR''.
e.) ali KATERIKOLI drugačen signal na osnovi katerega se malenkost kasneje ''odmrznemo'' in ta pripomoček tudi poberemo.

Tako damo psu vedeti, da je ON tisti kateri ''narekuje'' zbiranje rekvizitov s katerimi se bo na sprehodu na tak način še rajši ukvarjal ali igral z nami.

Vsakega od njih smo z »vedenjskim pogojevanjem« torej ovrednotili kot nagradljivega. Pes dobi na tak način »občutek USTVARJALNOSTI« in z vlogo zavzetega sodelovanja aktivno določa kakšen način šolanja mu je najljubši.

»Vse Je Nagrada«

Geslo »Vse Je NAGRADA«:

ne pomeni ''VSE nagrajujmo'' - saj metoda temelji predvsem na povdarku USPEŠNOSTI PSA. To pomeni, da moraš biti preko sistema nagrajevanja neusmiljeno dosleden! Z nagrajevanjem le ''kanaliziramo'' ŽELJO psa po sodelovanju na »neizprosno natančen« a hkrati »igrivo poučen« način. Pes NI NEUMEN in bo poskušal dobiti nagrado na svoj iznajdljiv način - PREDVIDEVANJE, iznajdljivost in zabava vodnika! Kdo zna biti bolj prebrisan? Jaz ali pes?!

PES ne ''trenira'':

ampak se samo DRUŽI Z VODNIKOM!!! Zavedati se moramo zmernosti ukvarjanja s psom. Ne ''utrujajmo'' mu prevečkrat, če si nečesa ŽELI. Naj bo naš čas, ki mu ga namenimo, zanj DRAGOCENOST. Ob učenju se zavedajmo, da ljudje znamo načrtovati prihodnost in posledica tega je načrtovano planiranje, priprava in trening za prihajajoče izzive. Večina ljudi si predstavlja, da pes dojema enako kot človek toda kosmatinec tega dejansko ni sposoben. Pes ne razume prihodnosti ali preteklosti in je ne povezuje z zdajšnjim dogajanjem. Njemu je bistveno predvsem TRENUTNO počutje. Da bi se počutil bolje ali kaj ''profitiral'', se je dejansko pripravljen močno potruditi. Še posebej, če se pozitivni izkušnji ne more upreti ampak tega ne smemo preveč izkoriščati. Potreben je primeren OBČUTEK!

TRENING ali tekma:

zato za psa ne pomeni nič drugega kot le še eno bolj ali manj koristno ali prijetno druženje z vodnikom. Kuža se ne zaveda našega ''NAMENA'' usposabljanja in naših ''CILJEV'' ampak le sodeluje z nami na način, na kakršnega smo ga učili. Ko si torej rečemo: ''Greva na trening'' moramo vedeti, da si pes misli: »GREVA NA LEPŠE«. Zato naj bi bilo vadišče in ''trening'' - le aktivnost s psom, kjer poskušamo združiti predvsem nekaj PRIJETNEGA z čimveč KORISTNIM!

''NEPOSLUŠEN PES'':

s svojim NEZANIMANJEM do izvajanja vaj izraža svoj ODNOS do vodnika!!! zato se moramo zavedati SVOJEGA neprimernega načina šolanja in odnosa do psa. Če kuža pri učenju izraža nezainteresiranost za vodnika, kaže ODPOR do učenja in nikakor noče ''ubogati'' tistega, kar je že neštetokrat slišal - bi RAD POVEDAL, da je naš NAČIN DELA zanj neprimeren! Namesto, da se jezimo na ''trmastega'' psa je bolje, da mu učenje predstavimo na drugačen: bolj ZANIMIV, DOSTOPEN in RAZUMLJIV način. Poskušajmo na učenje psa gledati s svetlejše, dobronamerne in nagrajujoče strani.

NA SPREHODU:
se srečujemo z NAVEZANIMI in tudi SPUŠČENIMI PSI. Kužke, ki so na povodcu, vodijo vzgojeni kot tudi nepoučeni ljudje z grdimi vedenjskimi razvadami. Takih razvad se najbolj navzamejo njihovi psi in jih kot nedosledne vodnike povrhu na sprehodih še manj upoštevajo. Le zakaj bi jih, če jim že doma vse dovolijo s tem, ko mogoče mislijo, da jim hočejo le najboljše. Pa ni res. Psi se ravnajo na osnovi KRDELNIH pravil in vodniki jih moramo poznati ter dosledno uveljavljati.

Vodljivost na ''fleksiju'' in povodcu

Na sprehodih smo izpostavljeni množici nepredvidljivih situacij za katere ni zanesljivih napotkov. Naša ODLOČITEV, kako se bomo odzvali na določen dogodek ali srečanje z VSILJIVO ''prijaznimi'' ljudmi oz. nevzgojenimi vodniki psov, JE ODVISNA glede na:

a.) POZNAVANJE svojega psa - za katerega lahko predvidevamo kako se bo odzval na bližajoči se dogodek.
b.) Pravilno definiran KRDELNI odnos = garancija za poslušnost našega psa v kritičnih situacijah.
c.) Dejansko NAVEZANOST našega psa na vodnika bomo spoznali, ko bo ta postavljena na PREIZKUS ŽELJE po srečanju z drugim psom.
d.) Z interesom psa po SODELOVANJU z nami lahko preusmerimo njegovo obnašanje v željeno smer. Če je potrebno, lahko pes dobi cel obrok hrane po delčkih le na sprehodu namesto doma v posodi.
e.) PRISEBNOST vodnika in človeka, ki smo ga srečali največkrat igra odločilno vlogo nekonfliktnega ''mimohoda''.
f.) IZKUŠNJE drugega psa ob podobnih srečanjih, predvsem negativne, so lahko usodne za našega psa ali celo za nas. Zato se VSEM navezanim in NENAVEZANIM psom poskušajmo preventivno umakniti ali jih obiti po ločni krožnici. Na najbližji točki ''mimihoda'' se obrnemo delno stran, pokažemo odpor do tesnega srečanja in se ne zadržujemo predolgo na istem mestu.
g.) SIGNALE katere oddaja nasproti bližajoči se pes predvidljivo upoštevajmo preden bo prepozno.

PREDEN SE ODPRAVIMO na sprehod:

ki naj bi bil predvsem rekreativnega pomena se primerno pripravimo:

1. Na sprehod vzamemo PRIBOLJŠKE in IGRAČO, ki jo ima pes najrajši ali si jo sam izbere z namenom, da bomo mogoče svojega psa lažje premotili ob nezaželjenem srečanju.
2. Odločimo se, da se ne bomo zapletali v POGOVORE z ljudmi - če nočemo, da bi se naš kuža naučil plezati po ljudeh, skakati v druge ali se vsiljivo obnašal.
3. Drugim ljudem NE dovolimo, da božajo ali hranijo našega psa med sprehodom. HRANI in BOŽA ga tisti, ki skrbi zanj - to smo MI!!!
4. Določimo tak ČAS sprehoda, ko je najmanj ljudi.
5. Izberemo tisto sprehajalno POT, ki je tisti čas najmanj zasedena.
6. Planiramo »mirne teritorije«, kjer se bomo lahko dodatno poigrali, psa sprostili ali se ukvarjali z njim in tako utrjevali navezavo »človek-pes«.

SPUŠČEN PES SE BLIŽA! :
Če se bližnjemu srečanju ne da izogniti poskušamo ...

Navezati stik z lastnikom spuščenega psa in ga prepričati, da ne želimo, da se naš kuža igra z njegovim in, če ga lahko pripne! Tudi sami se vedno POVSOD spoštljivo izogibamo božanju ali hranjenju tujih psov.

Zamotiti svojega psa s priboljškom in po uspešnem mimihodu nagraditi z igro. Psa, tudi če je majhen, NE VZDIGUJEMO v ''varno'' naročje, ker mu s tem dajemo še večjo ''moč'' – ''potuho'' in bo še bolj »korajžen«. Hkrati s tem tvegamo, da se bo izzvani pes pognal direktno V NAS!!! S psom smo prišli po tleh in enako tudi nadaljujemo.

Vsiljivega psa, ki brez kontrole tava naokrog poskušamo ODGNATI!!! z:

a.) delnim izogibanjem v ločni liniji
b.) zamrznjenim telesom, pogledom direktno v oči, oponašanjem renčanja ali z glasnim odganjanjem -morda podkrepljenim z metom kakšnega lahkega kamenčka. Vse to RAZEN ČE: če oddaja svarilne signale: renčanje, zobje, nasršen in visok rep, zategnjena in spuščena drža telesa ...
c.) svojega psa TIHO MIRIMO in pohvalimo, če se ne zaganja za drugim psom.
d. )mirnim odhodom brez pretiranega gledanja za vsiljivcem.

POZOR!
Če naš pes vseeno zaradi premočnega vlečenja pride v STIK z drugim, ga prenehamo zategovati!!! - ampak napetost v povodcu čisto popustimo! Enako svetujemo tudi drugemu lastniku - če je pes navezan. Pri kratkem ovohavanju ne motimo »spoznavnega obreda« ampak mirno spoznavanje pohvalimo in ga najkasneje po 5-10sec. prekinemo s počasnim in previdnim potegom vsak svojega psa stran. Nato ga poskušamo premotiti z igro ali priboljškom in GREMO SVOJO POT!!!

Poslušnost = nagrada - za tek!

NAŠE ŽIVLJENJE S PSOM se ne more primerjati z življenjem ljudi, ki psov nimajo. Pes ni televizor, ki ga lahko izklopimo kadar nimamo časa ali smo bolni in privezani na posteljo. PES JE ŽIVO BITJE s svojimi posebnostmi, zahtevami in potrebami zato se moramo vodniki marsikdaj sprijazniti z raznimi omejitvami ali odrekanji ter temu primerno prilagajati svoj ritem in način življenja. Stroški v zvezi z morebitnim zdravljenjem in porabljeni denar za vse pripomočke in primerno prehrano psa so kar izdaten zalogaj za marsikoga. Pa vendar, pasje prijateljstvo vse odtehta!

Ker se moderne smernice šolanja nagibajo k ''odprtim'' psom je omenjena metoda idealen primer, ki zajema učenje od mladega psa do končne usposobljenosti prav zaradi tega, ker se NAČIN UČENJA med šolanjem ne spreminja ampak kontinuirno NADGRAJUJE. S to metodo in spremenjenim načinom razmišljanja o spoštovanju pasje osebnosti ter identificiranjem počutja psa med učenjem, je možno brez večjih naporov izšolati pse tako v tekmovane namene kot tudi za osebno ukvarjanje v vsakdanjem življenju.

Nikita & Aya Q.

(KONTAKT gsm: 041 236 073, mail: reisenadler@gmail.com)